Propadajoči eksperiment progresivcev: Nekoč cvetoči San Francisco umira na obroke

POSLUŠAJ ČLANEK
San Francisco, ki se spopada z divjim brezdomstvom, krizo z mamili, naraščajočim kriminalom in zaprtjem več podjetij, je daleč od cvetočega mesta, kakršno je bilo.

Njegovo propadanje v zadnjih mesecih je privedlo celo do ocen, da mesto umira, še posebej, ker se njegovi meščani selijo drugam. 

Bo San Francisco postal naslednji Detroit? 

Nobeno večje ameriško mesto ni doseglo takšne stopnje propada kot Detroit, katerega prebivalstvo je padlo z 1,85 milijona ljudi leta 1950 na približno 630.000 danes. A San Francisco je med letoma 2019 in 2021 izgubil 6,3 odstotka prebivalstva, kar je stopnja upada, ki je večja od katerega koli dvoletnega obdobja v zgodovini Detroita in brez primere v katerem koli večjem mestu v ZDA. 

Padec Detroita je povzročila predvsem selitev ameriške avtomobilske industrije v južne zvezne države s pravico do dela, kjer so se proizvajalci avtomobilov, vključno s tujimi podjetji, ki tukaj izdelujejo avtomobile, izognili sindikalnemu konfliktu, ki je bil endemičen v Detroitu. Propad San Francisca pa je, nasprotno, posledica absurdno slabe lokalne gospodarske politike, poroča Independent Institute. 

San Francisco v boljših časih ... Foto: depositphotos.com
San Francisco v boljših časih ... Foto: depositphotos.com


Medtem ko so nekatere mestne bloke zavzele mamilarske tolpe, ki prodajajo fentanil v veleblagovnicah na prostem, so mestni nadzorniki porabljali čas za pogovore o odvzemu denarja policiji, ukinitvi najemnine ter ukinitvi zaporov.


Vzpon in padec 


San Francisco je s svojo bližino Silicijeve doline v zadnjih nekaj desetletjih zrasel in postal eno glavnih tehnoloških središč v državi. Mladi, kvalificirani delavci so se zgrinjali v mesto v tej sodobni zlati mrzlici, saj so velikani, kot so Google, Apple, Facebook in Twitter, tam postavili svoje sedeže. 

Toda vse se je spremenilo, ko je prišla pandemija. Številni tehnični delavci v San Franciscu so se preselili nekoliko dlje v cenejša mesta, medtem ko so se mnogi zunaj mesta odločili, da se tja ne preselijo. In zdi se, da tehnični delavci želijo tam ostati, saj so se kljub koncu pandemije in njenim omejitvam karantene mnogi odločili, da se ne bodo vrnili v svoje pisarne. Zaradi tega so številne stavbe v San Franciscu delno ali večinoma prazne, kar je škodilo maloprodaji in povzročilo zlom v mestu in načinu, kako je prej delovalo, poroča Newsweek. 

"Visoka nezasedenost pisarn škoduje mestnemu gospodarstvu, poleg vpliva na same poslovne nepremičnine," je za Newsweek povedal Ted Egan, glavni ekonomist San Francisca. 

"Prispeva k izgubi prihodkov od davka na poslovanje v mestu in izgubi prevoza za lokalne prevozne agencije. Prav tako je škodilo malim podjetjem v središču mesta, ki nimajo enakega prometa zaradi pisarniških delavcev, ki jedo kosilo, imajo sestanke po službi ali gredo čez dan po nakupih. Krči tudi poslovni turizem." 

Droge in kriminal 


Obstajajo tudi druge težave, zaradi katerih so nekateri ljudje zapustili mesto – na primer kriza s fentanilom, ki je zajela okrožje Tenderloin, kjer je od začetka leta naraslo število smrti zaradi prevelikih odmerkov. 



Toda epidemija fentanila je le ena od mnogih kriz, s katerimi se trenutno sooča San Francisco. Medtem ko je brezdomstvo še vedno visoko – leta 2022 naj bi bilo 7.754 brezdomcev – se mesto sooča tudi z naraščanjem kriminala, ki je povezan z zaprtjem več podjetij v mestu. 

Med januarjem in aprilom letos se je število umorov v mestu povečalo za 5 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, medtem ko se je število ropov povečalo za 16,1 odstotka, glede na kriminalistično ploščo policijskega oddelka San Francisca. Druga kazniva dejanja, kot sta posilstvo in napad, so se v istem obdobju znatno zmanjšala. 

Šotori na ulicah San Francisca, v katerih živijo brezdomci, niso nič nenavadnega Foto: depositphotos.com

Največji prepad v ZDA 


Toda težave San Francisca daleč presegajo droge in kriminal, poroča Financial Times. Območje mesta je dom štirih od 10 najvrednejših podjetij na svetu – Apple, Alphabet, Nvidia in Meta – velikanskih proizvajalcev bogastva, a kljub temu je, neverjetno, en odstotek mestnega prebivalstva brezdomcev, v primerjavi z manj kot 0,2 odstotka po ZDA.  

Prepad med bogatimi in revnimi – ter belimi in črnimi – je med največjimi v Ameriki. Cene stanovanj in najemnine so med zadnjim tehnološkim razcvetom poskočile med najvišje v ZDA. Od pandemije so tehnološka podjetja sprejela delo na daljavo, odpuščala osebje in krčila pisarniške prostore, tako da je skoraj tretjina mestnih poslovnih nepremičnin ostala prazna. Učitelji in medicinske sestre si ne morejo privoščiti življenja v San Franciscu, tehnični delavci pa za to vidijo manj razlogov.  

Ko progresivna agenda trči ob realnost


Progresivni demokrati prevladujejo v mestni vladi San Francisca že zadnjih 20 let. Vztrajajo, da so ostra nasprotja v mestu posledica kapitalizma, rasizma in grabežljivega stanovanjskega razvoja. Izvoljeni uradniki v San Franciscu pridigajo o neomejenem "sočutju", vendar je njihova politika povzročila sistem neverjetne krutosti z rekordno visokimi stopnjami brezdomstva, zasvojenosti in smrti zaradi prevelikih odmerkov, piše The Heritage Foundation.

Mesto porabi več kot milijardo dolarjev na leto za brezdomce – vključno z zavetišči, stalnimi bivališči, kazenskim pregonom in zdravstvenimi programi – vendar se je število tistih, ki živijo na ulici, v zadnjem desetletju povečalo za 32 %.

Foto: depositphotos.com


Zdaj že nekdanji mestni okrožni tožilec Chesa Boudin je dekriminaliziral javno kampiranje, uživanje drog, prostitucijo in druge "zločine proti kakovosti življenja".

Rezultat je predvidljiv. Po poročanju San Francisco Chronicle je mestna politika povzročila  pritok "okoli 450 kroničnih brezdomcev na leto", ki se selijo v soseske, kot je okrožje Tenderloin, ker so postale "zatočišče za ljudi, ki nočejo sodelovati v programih, zasnovanih tako, da jih odvrnejo od življenja na ulici in jih zadržijo". 

Vse večji je občutek, da je progresivni politični razred mesta razočaral svoje državljane ...



 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25