Preprečitev parlamentarne razprave o protiustavnosti programa Levice je nezdružljiva z ustavno demokracijo

Privzeta profilna slika
Gostujoči avtor
V tem tednu je predsednik državnega zbora zavrnil sklic izredne seje, na kateri naj bi na zahtevo ustavno legitimiranih predlagateljev državni zbor vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov ene od političnih strank.

Predsednik državnega zbora je to storil po pridobitvi pravnega mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je, na kratko, ocenila, da kljub formalno izpolnjenim pogojem za sklic izredne seje, le-ta ni dopustna, ker predlagana razprava ne bi bila skladna z načelom delitve oblasti iz 3. člena ustave, še posebej pa ne s svobodo združevanja iz 42. člena, ki ima v primeru delovanja političnih strank še bolj zaostren pomen.

V tem svojem javnem odzivu se nikakor ne želim opredeljevati do politične oportunosti in primernosti tovrstne razprave. Zanima me zgolj in samo, ali je taka razprava dopustna v ustavni demokraciji. Odgovor je jasen in enoznačen. Taka razprava je in mora biti dopustna.

Posnetek komentarja prof. dr. Mateja Avblja je na voljo na koncu prispevka.


Pravno mnenje zakonodajno-pravne službe DZ je ustavnopravno popolnoma deklasirano. Izhaja iz nerazumevanja tako načela delitve oblasti kot spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Bistvo parlamentarne demokracije je, da parlament lahko razpravlja o vseh zadevah javnega pomena. To je srž političnega govora, ki mora biti v demokraciji, kar se da neomejen. Če niti v parlamentu ne smejo razpravljati o morebitnem protiustavnem programu neke politične stranke, se nujno zastavi vprašanje, v katerem javnem forumu pa je potemtakem taka razprava sploh dopustna?!
Pravno mnenje zakonodajno-pravne službe DZ je ustavnopravno popolnoma deklasirano. Izhaja iz nerazumevanja tako načela delitve oblasti kot spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Nič v načelu delitve oblasti ne prepoveduje sklicevanje tovrstne izredne seje. Nasprotno, prav načelo delitve oblasti v smislu obstoja zavor in ravnovesij, ki služi varovanju svobode posameznika, terja, da se ob morebitnih protiustavnih usmeritvah neke politične stranke o tem opravi čim bolj odprta, vključujoča in prepričljiva javna razprava. Pri čemer je popolnoma jasno, da nobena javna razprava, pa naj bo še tako ostra, na noben način ne more poseči v svobodo zbiranja in združevanja kot temelja delovanja političnih strank.

Pri tem pa velja še dodati, da nikakor ni v pristojnosti zakonodajno-pravne službe DZ, da, kot je to storila tokrat, ocenjuje primernost, koherentnost in morebitno protislovnost sklicanih sej. To, kot tudi morebitni predlagani sklepi DZ, takšni ali drugačni, so stvar politične presoje, ki je v pristojnosti DZ in ne njegove strokovne službe.

Dobivamo pravilo utišanja nepriljubljene javne razprave


Raven nepoznavanja osnov ustavnega prava, ki veje iz zadevnega pravnega mnenja zakonodajno-pravno službe DZ je frapantno nizka. Kritični opazovalec se ne more izogniti občutku, ki ga objektivno narekuje neprepričljivost obrazložitve, da je strokovna služba DZ pravno argumentacijo prilagodila političnemu cilju, namesto da bi razvila najbolj prepričljivo in tudi primerjalno-pravno podprto argumentacijo, kaj pravo v tovrstnih zadevah samo na sebi zares zahteva. Tovrstno rezultatsko usmerjeno pisanje pravnih mnenj je še en dokaz več, da v Sloveniji namesto vladavine prava, prakticirajo vladanje s pravom.
Vse več dokazov priča o tem, da se v Sloveniji krepi trend cenzuriranja javnih razprav o javnih zadevah.

Nazadnje velja opozoriti, da opisano pravno mnenje, kljub svoji popolni neprepričljivosti, žal ni več izjema, temveč postaja pravilo. Pravilo poskusa utišanja nepriljubljene javne razprave. V imenu delitve oblasti, ki mora biti deljena zaradi varstva svobode posameznike, ne pa zaradi zaščite institucij države, je ustavno sodišče že odločilo, da v Slovenij institucionalni predstavniki niti naknadno ne smejo komentirati sodnih odločb. V državnem zboru smo že slišali proceduralne zahteve, da se ne sme razpravljati o delovanju ustavnega sodišča. Zdaj pa se je pojavilo še stališče, da je v naši državi protiustavno, če želijo ustavno legitimirani predlagatelji razpravljati o javni zadevi par excellence, to je o morebitnih protiustavnih ambicijah ene od parlamentarnih strank.

Vse več dokazov, ne le indicev, torej priča o tem, da se v Sloveniji krepi trend cenzuriranja javnih razprav o javnih zadevah. Sprva v medijih, kjer smo nekoč preganjali sovražni govor v "sociološkem" smislu, in ki itak delujejo po svojih avto-cenzorskih uzancah, zdaj pa še celo v instituciji, ki je, kot potrjuje njeno ime parlament (parlare - govoriti), primarno namenjena prav javnim razpravam. Trend takega ravnanja je popolnoma nezdružljiv z ustavno demokracijo. Utišanje glasov pomeni vsiljevanje ene same politične resnice, kar je vedno bila in bo totalitarna praksa. Strokovna vest in integriteta nam nalagata, da se temu javno zoperstavimo.

Avtor komentarja je redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, dr. Matej Avbelj


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Petošolec, ki razlaga, da mu je pes pojedel domačo nalogo, je bolj prepričljiv od poslancev koalicije
  • 26. 11. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023