Premier Golob se vleče nazaj glede obdavčitve nepremičnin, o drugih davkih pa ...

Predsednik vlade Robert Golob odgovarja na poslanska vprašanja (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Golobova vlada je v prvem četrtletju letos pridelala 324 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, je sporočil Fiskalni svet, kar je 64 milijonov več kot primerljivo obdobje lani. "Očiščeni odhodki" (brez upoštevanja odhodkov za covidne ukrepe in učinka ukrepov za blaženje draginje) so medletno višji za 4,2 %, predvsem zaradi 10,3 % višjih stroškov za plače v javnem sektorju. 

Proračunski primanjkljaj naj bi po veljavnem proračunu znašal 5,3 odstotka BDP, a vlada napoveduje, da bodo izdatke z rebalansom oklestili za 600 milijonov evrov ter primanjkljaj spustili pod 4 odstotke BDP, predvsem na račun manjše potrebe po nadaljnjih ukrepih za blaženje draginje. 

S čim še bodo zmanjšali še vedno močno razprte škarje med proračunskimi prihodki in odhodki tako letos kot naslednja leta, ko znova vstopijo v veljavo fiskalna pravila, predsednik vlade Robert Golob v današnjem nastopu pred poslanci ni pojasnil. Je pa dejal, da tega ne bodo počeli z davčno reformo, niti ne z obdavčitvijo nepremičnin, regresa in božičnice. 

Država nekaj več prihodkov pobere od davka na dodano vrednost in iz trošarin, prihodki od dohodnine pa so v prvih treh mesecih letos manjši za 6,9 odstotka, predvsem zaradi nadaljnjega nižanja davčne obremenitve.

Stroški se povečujejo predvsem zaradi jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač v javnem sektorju. Samo za plače v javnem sektorju smo v zadnje pol leta namenili okrog 600 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev, je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade Golobu opozoril politik NSi, Jernej Vrtovec. Izpostavil je, da so Izhodišča za nova pogajanja v zvezi s plačno reformo težka približno 650 milijonov evrov. "Obljubljena reforma pravosodja, zdravstvena reforma in novi izdatki v proračunu samo iz prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje minus 180 milijonov evrov. To je bilo rečeno pretekli teden. In na drugi strani še ostale reforme. Tudi pokojninska reforma, ki se pripravlja."

Kako bo torej koalicija zagotovila izvajanje vseh obljubljenih reform, kako kaže z davčno reformo in ali bo vlada z njo šla naprej po časovnici, ki predvideva realizacijo v 2024, je zanimalo poslanca NSi.

Golob: Z davčno reformo ne bomo polnili proračuna


"Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun, in ta del v celoti zavračam," je odgovoril premier. Po njegovih besedah nikoli ni bil ne interes ne namen Vlade, da bodo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun.

"Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi," je priznal premier in dodal, da ta del zahteva osvežitev in ga bo tudi dočakal.

"Hkrati je Slovenija po premoženju na 22. mestu po obdavčitvi premoženja v Evropi, ne pa nujno nepremičnin, temveč premoženja," je nadaljeval. A glede na to, da predlogi, ki so krožili, niso bili ne politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili zreli za javno obravnavo, predsednik vlade zatrjuje, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo in davčna reforma nasploh ne bo v ospredju.

Robert Golob: "Denar je znotraj okvirjev. Ali bo to pomenilo, da bomo morali spreminjati zakonodajo na marsikaterem področju? Ja, jo bomo pač spreminjali takrat, ko bo to potrebno, zagotovo pa ne na način, kot je bil predstavljen, in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov."


Bo pa v ospredju ponovna uveljavitev pakta stabilnosti v prihodnjem fiskalnem letu, na katerega se po Golobovih besedah pripravlja vsa Evropa. "Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo."

Vlada se tega ne bo lotila z davčno reformo, kako bo zagotovila vzdržnost javnih financ, pa Golob poslancem ni povedal. Obljubil pa je, da bo vse jasno po pripravi Pakta stabilnosti, ki ga naj bi poslanci na mizo dobili že na naslednji seji.

"V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah morali upoštevati fiskalno vzdržnost," je dejal premier. "Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3% letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg v povprečju približno za eno odstotno točko na leto," je še zagotovil.



Jernej Vrtovec je predsednika vlade opozoril, da tudi pri obdavčitvi kapitala v Sloveniji nismo tako nizko, kot govorijo mnogi, temveč v bistvu nekje na sredini. "In tukaj je krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij," je prepričan Vrtovec.

Premier Golob se je še pohvalil, da je Slovenija izvedla enega najvišjih dvigov minimalne plače v Evropi. "In prav je, da smo to naredili, zato, ker je draginja tista, ki je narekovala ravno to, da je bila naša usmeritev prava in ukrep pravočasen," je dodal ter zaključil, da s tega vidika ni dvoma, komu je bila in bo v bodoče namenjena njihova davčna reforma: tistim, ki imajo manj, in ne tistim, ki imajo več.

KOMENTAR: Uredništvo
Človek ne ve, naj bo potolažen ali zaskrbljen
Komentar je na voljo digitalnim naročnikom Domovine (klik!) Domovino lahko podprete s sklenitvijo naročnine na naši naročniški strani
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike