Prelomna odločitev ESČP glede kupovanja otrok pri nadomestnih starših: država je otroka kupcem upravičeno odvzela

V ponedeljek, 24. januarja, je veliki senat Evropskega sodišča za človekove  pravice (ESČP) objavil pomembno odločitev v primeru Paradiso in Campanelli proti Italiji.

Gre za primer, ki zadeva skrbništvo otroka, ki ga je par naročil in kupil pri nadomestnih starših v Rusiji, država pa ga je nato kupcema odvzela ter dala v posvojitev.

Tokratna odločitev velikega senata ESČP je nadomestila prejšnjo, ki je bila sprejeta januarja 2015. Z enajstimi glasovi za in šestimi proti je veliki senat tokrat odločil v prid državi - da lahko italijanske oblasti legitimno odvzamejo skrbništvo staršem, ki so otroka nedovoljeno kupili od nadomestnih staršev in doantorjev genskega materiala.

Na ta način daje Sodišče evropskim državam možnost, da se borijo proti mednarodnemu izkoriščanju nadomestnega starševstva.

Par za otroka odštel 49.000 evrov

V tem primeru gre za otroka, ki z italijanskima naročnikoma nima nobene biološke povezave, ampak je bil pri moskovskem podjetju "izdelan" po naročilu za 49.000 evrov, pri tem pa so uporabili spolne celice drugih donatorjev.

Naročnika tako v nobenem pogledu nista otrokova biološka starša, saj zanj nista prispevala svojega genetskega materiala.

Italijanske oblasti so pri tem nakupu otroka seveda ugotovile kršitev mednarodne in domače zakonodaje ter se odločile, da v korist otroka le-tega odvzamejo kupcem ter ga vključijo v sistem za posvojitev. Do odvzema je otrok pri svojih kupcih živel manj kot šest mesecev.

Prva odločitev: prodaja otroka je v njegovem najboljšem interesu

V svoji prvi razsodbi, 27. januarja 2015, je sodišče razsodilo v prid paru ter naložilo Italiji plačilo 30.000 evrov kazni, saj naj bi ta z odvzemom otroka posegala v zasebno in družinsko življenje.

S tem je sodišče tudi odločilo, da nakup otroka lahko predstavlja začetek skupnega družinskega življenja, ki ga posledično varujejo človekove pravice, in sicer dokler kupci vsaj nekaj mesecev "delujejo kot starši".

V tem primeru naj bi imela zaščita družine prednost pred kršitvijo zakona, poleg tega pa naj bi bilo v otrokovem interesu, da zanj skrbijo njegovi kupci.

S to odločitvijo je sodišče, paradoksno, odločilo, da je bila prodaja otroka v njegovem najboljšem interesu.

Dva sodnika, ki sta takrat glasovala proti tej odločitvi, Robert Spano in Guido Raimondi, sta kasneje to odločitev sodišča preklicala.

Nova odločitev: naročnika in kupljen otrok niso bili družina

V novi odločitvi sodišča je Veliki senat zaključil, da med otrokom in kupcema ni bilo družinskega življenja, saj med njimi ni bilo nobenih bioloških vezi, odnos med otrokom in parom pa je bil kratkotrajen. S tem so odločili, da je bilo pri odvzemu otoka prizadeto zgolj življenje para, ki je otroka kupil.

Kljub temu, da je sodišče priznalo, da je bilo zasebno življenje para z odvzemom otroka prizadeto, pa pri tem ne ugotavlja nobenih kršitev človekovih pravic.

Sodišče je poleg tega odločilo, da je bil legitimen odvzem otroka storjen v imenu obrambe pravic in svoboščin drugih, zlasti zaščiti otrok v takšnih primerih ter da pri tem ni prišlo do kršitve spoštovanja zasebnega in družinskega življenja para.