Prejeli smo: Manfred Weber in Romana Tomc: "Obnova narave si zasluži boljša pravila"

Uredništvo
Foto: depositphotos.com
Foto: depositphotos.com


V celoti objavljamo zapis Manfreda Webra in Romane Tomc iz Evropske ljudske stranke o zakonu o obnovi narave, ki je močno razdelil poslance Evropskega parlamenta.

Obnova narave si zasluži boljša pravila 


"Evropa uresničuje obljube na področju podnebja. Evropska ljudska stranka je ponosna, da je bila gonilna sila pri oblikovanju in sprejemanju zelenega dogovora. Prepričani smo, da so podnebne spremembe največji izziv naše generacije in da se jih moramo pravilno lotiti. To pomeni tudi, da kritiziramo zakonodajo, ko ta ne ustreza našim standardom. Tak primer je zakon o obnovi narave.

Polemika o tem zakonu je razkrila globok razkorak med politiki, ki menijo, da podnebni in naravni vidiki odtehtajo vse druge skrbi, in tistimi, ki iščejo ravnovesje med vplivom podnebnih sprememb in prebivalci Evrope. Razprava, ki je bila uokvirjena kot črno-bela, med zagovorniki in sovražniki narave, se v resnici nanaša na vpliv podnebnih politik na življenje Evropejcev.

To se odraža v silovitosti obtožb proti nam. Liberalci in socialdemokrati so nas označili za 'Trumpovo evropsko gibanje'. Čeprav so prav oni, ko so izgubili v kar treh parlamentarnih odborih, rezultate označili za 'brezpredmetne'. To spominja na Trumpovo zavračanje sprejemanja volilnega izida na ameriških volitvah. Njihovo stališče – če se ne strinjaš z nami, nisi demokrat – je absurdno in skrajno zaskrbljujoče za prihodnost naše parlamentarne demokracije v Evropi.

Cilj zakona je povrniti naravo v stanje iz leta 1950. Lokalne in regionalne oblasti poziva, naj storijo nemogoče: da naravo v približno 25 letih vrnejo v stanje pred 70 leti. Ti cilji močno presegajo naše že podpisane mednarodne zaveze. Nova pravila od kmetov na primer zahtevajo, da zmanjšajo obdelovalna zemljišča, gozdove ali morska območja, ne glede na družbene in gospodarske posledice.

Zakon določa, da moramo do leta 2030 obnoviti naravo na 20 % območij, ki so 'potrebna obnove', do leta 2050 pa ta območja popolnoma obnoviti. Na žalost ne vemo, katera območja bodo prizadeta, saj Komisija tega noče povedati. Vemo pa, da je opredelitev tako široka, da bi njena pravna uporaba lahko vplivala na skoraj celotno evropsko ozemlje. V sedanji obliki bo imel zakon velike posledice za postopke načrtovanja in izdajanja dovoljenj za lokalne, regionalne in nacionalne organe v vseh državah članicah.

Glavno orodje, ki ga predlaga zakon, je zmanjšanje produktivnih zemljišč, gozdov in morskih površin, da bi omogočili obnovo. Ta zamisel že obstaja v skupni kmetijski politiki in se imenuje praha ('set-aside'), ki kmete zavezuje, da 4 % svojih zemljišč ne obdelujejo. Rezultati pravila so dobri za naravo, vendar pa zmanjšujejo proizvodnjo hrane, zaradi česar se posledično zvišujejo cene hrane. To prakso smo prekinili takoj, ko je ruska vojna v Ukrajini ogrozila globalno prehransko varnost. Naši kmetje bi morali pridelati čim več, da bi nam pomagali absorbirati negativne posledice vojne. Zaslužijo si našo zahvalo in ne kritike.

Tudi po tem izrednem ukrepu Evropejci trpijo zaradi inflacije, ki jo povzročajo predvsem višje cene hrane. V nekaterih evropskih državah so se cene hrane zvišale za več kot 20 %. V teh okoliščinah je preprosto neodgovorno, da bi na kakršen koli način zmanjšali proizvodnjo hrane. Komisija v zakonu o obnovi narave predlaga zmanjšanje produktivnih zemljišč, gozdov in morskih območij za neverjetnih 10 %. Tudi Komisija je priznala, da bo to zmanjšalo proizvodnjo hrane. Tega ne sprejemamo!

Negativnih posledic teh zelo širokih opredelitev v kombinaciji z določenimi cilji bo zelo veliko. Obnovitev 20 % narave na raven iz leta 1950 bi v Flandriji pomenila izgubo več kot četrtine kmetijskih zemljišč. V Helsinkih bi to lahko pomenilo rušenje stavb za vračanje narave, čeprav je Finska skoraj v celoti pokrita z gozdovi. V Franciji, na Portugalskem in v Španiji bi to pomenilo puščanje odmrlega lesa na gozdnih tleh, kar bi še povečalo nevarnost gozdnih požarov. Na Nizozemskem bo to še bolj omejilo izdajanje dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije in stanovanjske projekte, kot so to storili že prejšnji evropski in nacionalni zakoni.

Ta zakon bo dodal še eno v zbirki orodij radikalnih okoljskih gibanj in podnebnih nevladnih organizacij, s katerim bodo lahko tožili vlade, da bi upočasnile ali popolnoma preprečile gospodarsko dejavnost na nekaterih območjih. Namesto da vlade omejujemo s pravnimi postopki, bi morali oblikovati zakone, ki zagotavljajo realističen in učinkovit način za doseganje naših ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti.

Zakon o obnovi narave ima dobre namene, vendar bi pomenil katastrofo za podeželske skupnosti, kmete in ribiče ter javne organe, ki bi se morali spopadati s pravnimi posledicami. Zato smo prepričani, da moramo glasovati za zavrnitev predloga Komisije. Pri tem nas vodijo znanost pa tudi družbena in gospodarska realnost, ki vplivajo na življenje več sto milijonov ljudi v Evropi. Treba jih je jemati resno."

Manfred Weber, predsednik politične skupine ELS

Romana Tomc, vodja slovenske delegacije v ELS
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Prihajajoči dogodki

JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Ogled koledarja