Predvolilna povezovalna mrzlica na desni sredini

Nekaj manj kot leto dni pred parlamentarnimi volitvami tako na levi kot na desni strani političnega polja že preučujejo strategije, s katerimi bi na prelomno nedeljo prepričali kar največ volivk in volivcev. Ena takšnih strategij je gotovo tudi vsaj programsko, če že ne tudi dejansko povezovanje strank. Ko gre za desno sredino, je k temu z izidom zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek posredno pozvalo tudi njeno intelektualno zaledje. Videti je, da se je kolesje povezovanja že zagnalo. Medtem ko v SDS prisegajo na koalicijo z volivci, pa je očitno precej več vrenja v ostalih strankah na desni sredini. Da se pogovarjajo oziroma dogovarjajo o sodelovanju z drugimi strankami, so za Domovino potrdili tako v SLS kot v Glasu upokojencev Slovenije.

Tako koncept kot podnaslov knjige, ki je v tiskani obliki ugledala luč sveta 10. junija, sta ponudila vzporednico z znamenito 57. številko Nove revije, ki je leta 1987 soustvarjala programsko podstat pozneje nastalega Demosa in z njim nastanka samostojne države. Prispevki iz novonastalega zbornika bi lahko, kot se nadejajo avtorji, pripomogli k podobnemu idejnemu poenotenju, kot so tisti iz Nove revije. Tudi zgodovinski trenutek je namreč v marsičem podoben.

Ključni akterji pod isto streho

Če bi skušali potegniti vzporednico med 57. številko Nove revije in izdajo zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek, lahko domnevamo, da »smo v podobnem času«, je na predstavitvi pojasnil pravnik dr. Peter Jambrek, ki je sodeloval tako pri nastanku 57. številke kot pri nastanku novega zbornika. Potrdil je, da njegov izid pomeni šele prvo fazo projekta, ki ga bodo »dejavno, avtorsko« peljali vse do volitev. Prispevki v knjigi naj bi predstavljali tudi pomembno informacijo za volivke in volivce in njihove bodoče poslance, je pojasnil.

Temeljna sporočila zbornika se sicer dotikajo zaostalosti levičarskega kulturnega boja, neverodostojne in nepremišljene politike ter prebujenskih domislic, denimo glede poljubnosti spola ter enakosti žensk in moških. Avtorji zavračajo nauke kulturnega marksizma ter brezbrižnost do temeljnih družbenih vrednot in institucij, korupcije in nepotizma. Aktualne razmere opišejo kot obdobje krize vrednot in družbene polarizacije, opomnijo pa tudi na gospodarsko neučinkovitost, »demografsko zimo« in izzive socialne države.

Rešitve med drugim vidijo v dokončanju procesa tranzicije in narodni spravi na temelju resnice, ob ponovni vzpostavitvi etičnega horizonta družbe. Okrepiti želijo vladavino prava in boj proti sistemski korupciji. Prizadevajo si za vzpostavitev meritokratskega sistema, za celovito reformo javnega sektorja, predvsem zdravstvene in socialne politike, za prenovo šolskega sistema ter za spodbujanje konkurenčnosti in demografskih ukrepov.

Dr. Žiga Turk iz uredniškega odbora je na predstavitvi poudaril, da publikacijo, ki na 800 straneh zbira razmisleke več kot 70 avtorjev, vidi kot nabor političnih idej, okrog katerih se politika lahko poveže. Pomenljivo je, da je že predstavitev zbornika pod isto streho združila večino osrednjih političnih akterjev desne sredine in tudi nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ko gre za idejno poenotenje, za zdaj kaže, da bo za nekatere stranke pri tem tudi ostalo. V nekaterih pa vendarle razmišljajo tudi o konkretnem povezovanju oziroma skupnem nastopu na volitvah.

Edina koalicija SDS bo z volivci

Janša je že na kongresu napovedal, da predvolilnih koalicij z drugimi strankami ne bodo oblikovali. »Samo ena pot je. Imenuje se koalicija z volivci. Slovenska demokratska stranka bo do volitev gradila samo to koalicijo,« je povedal. O političnih povezavah pa se bodo po njegovi napovedi pogovarjali »po zmagi na volitvah, kajti potrebujemo ustavno večino razuma«.

Poudaril je, da ne izključujejo nikogar, temeljni pogoj za sodelovanje z njimi pa je dosledno spoštovanje slovenske ustave ter zavez iz resolucije o obsodbi vseh totalitarnih režimov. Obenem je napovedal, da brez trdne programske večine koalicije ne bodo oblikovali. »Bomo pač počakali,« je dejal.

SDS je po njegovih besedah trdna, močna in trdoživa stranka, ki pa se je »doslej dvakrat žrtvovala in skupaj s partnerji nesebično reševala Slovenijo v času gospodarske krize in pandemije«. V zahvalo so jih po Janševih besedah »preganjali, obsojali, zapirali, obešali in kurili lutke z našimi obrazi, kradli mandate, klicali k naši smrti in pozivali k čiščenju naših volivcev«. »Zato nikoli več tega,« je povedal na kongresu.

Janez Janša: »Samo ena pot je. Imenuje se koalicija z volivci. Slovenska demokratska stranka bo do volitev gradila samo to koalicijo.«

Horvat: Moramo se prešteti

V vseh dosedanjih desnosredinskih vladah je sodelovala tudi NSi, in to pod tremi različnimi predsedniki. V vladnem mandatu od 2004 do 2008 je NSi vodil Andrej Bajuk, med letoma 2012 in 2013 Ljudmila Novak in nazadnje Matej Tonin. Ta je sicer napovedoval, da NSi ne bo sodelovala v vladi, ki bi jo vodil predsednik SDS Janez Janša. Toda jeseni se napoveduje volilni kongres stranke, z napovedjo katerega je stranka spremenila svojo odločitev in ne izključuje več sodelovanja z Janezom Janšo. Morda bi NSi v odnosu do volivk in volivcev tvegala preveč, če bi se desna sredina v nekem trenutku znašla v idealnem položaju za sestavo stabilne vlade, pa v to ne bi pristala samo zaradi prvaka SDS.

Politična orientacija SDS in NSi je namreč podobna, v veliki večini parlamentarnih odločitev glasujejo enako, je za Domovino dejal poslanec Jožef Horvat. Tudi zato nekega hudega medsebojnega napadanja med strankama ne vidi. »Iskri se pa vedno. Vsak si išče svoj prostor pod soncem,« je pojasnil.

Kot je dejal, od državljank in državljanov pogosto sliši pozive, naj se sorodne stranke vendarle o nečem dogovorijo, in z njimi se strinja. »Moramo se prešteti. Brez tega ne bo uspeha.« Prispevki v zborniku so po njegovih besedah gotovo dobra podlaga, da se po dobrih 30 letih vprašamo, ali smo si takšno državo želeli.

Iz knjige Soglasje za zgodovinski trenutek bo morda nastalo pet prioritet, ki bi jih neka naslednja koalicija morala vzeti kot temeljne usmeritve za to, da razvoj države spet obrne v polje izhodiščnih vrednot Evropske unije.

Bolj kot bo aktualna vlada Roberta Goloba »vlekla državo na dno«, več bo po besedah Horvata tudi motivov za povezovanje. Tudi vodja poslancev NSi Cigler Kralj je v oddaji Politično sredi meseca poudaril, da bodo naredili vse, da združijo oziroma povežejo glasove na desni sredini in na ta način pridejo do možnosti sestave vlade.

Ni sicer skrivnost, da so se v začetku leta na skupni seji izvršilnih odborov sešli s SLS. V tej stranki so sicer pozneje zamenjali vodstvo, predsednica je postala Tina Bregant in po informacijah poslanca Horvata nekih resnih pogovorov o morebitnem povezovanju odtlej še ni bilo.

Jožef Horvat: Bolj kot bo aktualna vlada vlekla državo na dno, več bo tudi motivov za povezovanje.

SLS z Demokrati ali/in NSi?

Predsednica SLS Tina Bregant nam je potrdila, da na neformalni ravni pogovori vsekakor potekajo. Kot je dejala, je naklonjena povezovanju s strankami podobnih vrednot, te pa so gotovo sredinske oziroma desne, v nekaterih elementih, denimo pri socialni in zdravstveni politiki ter na področju solidarnosti, pa segajo tudi levo od sredine.

Tudi zato prostor stranke vidi v sredini, saj ocenjuje, da so slovenski volivci »bolj kot k nekim ekstremom ali polarizaciji nagnjeni k povezovanju in preseganju. To pa je še toliko pomembneje v zahtevnih geostrateških časih«. Povezovanje po njenih besedah zato ni samo na mestu: »Mislim, da je to nujno.«

Tudi članstvo je naklonjeno povezovanju, je poudarila. Kot je pojasnila, so jim gotovo blizu Demokrati, v nekaterih vrednotah NSi, v nekaterih tudi SDS. »Nismo pa naklonjeni temu, da bi se utopili v neki večji stranki,« je pojasnila za Domovino. SLS ima namreč svojo identiteto, svoje vrednote in nagovarja svoj del volivcev. Po volitvah oziroma oblikovanju koalicije pa je smiselno povezovanje in »iskanje istih smeri v dobro Slovenije«.

Na vprašanje, ali je torej prioritetno povezovanje z Demokrati in NSi, je Bregantova odgovorila pritrdilno. Kot je pojasnila, je to smiselno glede na sredinske usmeritve obeh omenjenih strank. Poleg tega je SDS nedvomno trenutno največja stranka na desni, kar pomeni, da ne bo imela težav z vstopom v parlament.

Predsednica SLS je pojasnila, da imajo v stranki trenutno še kar nekaj dela z notranjo konsolidacijo. Pogovori z drugimi strankami po njenih besedah sicer tečejo, kakšnih konkretnih podpisov pa še niso izvedli. Bližje kot bodo volitve, več bo tudi pogledov na raziskave javnega mnenja, je povedala.

Gotovo si ne želijo narediti napake, da bi drobili glasove pod parlamentarnim pragom. V primeru predvolilnega povezovanja bi šlo za skupno listo, ne za enotno stranko, nam je še potrdila Tina Bregant.

Tina Bregant: V primeru predvolilnega povezovanja bi šlo za skupno listo, ne za enotno stranko.

Logar za poenotenje strank z jasno vizijo

Nekoliko drugače razmišljajo pri Demokratih, ki najavljajo samostojen nastop na volitvah, a obenem iskanje stičnih programskih točk. V poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo ob Anžetu Logarju sestavljata še Eva Irgl in Tine Novak, so v državnem zboru že večkrat združili moči z NSi, in sicer pri obeh vloženih interpelacijah v zadnjem času; prvi zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko in drugi zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Je pa priključitev Demokratom že najavila zunajparlamentarna stranka Konkretno. Združitveni kongres bo konec meseca, sta sporočila prvaka obeh strank Logar in Janez Demšar. Kot sta pojasnila, odločitev sledi ugotovitvi, da imajo podobne poglede na prihodnost Slovenije. Združitvi bo tako v naslednjih mesecih sledila skupna priprava volilnega programa.

Stranka Konkretno je sicer nastala pred prejšnjimi volitvami, ko sta moči združila tedanji predsednik SMC Zdravko Počivalšek in stranka GAS pod vodstvom tedanjega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Stranki, ki je na volitvah nastopila na skupni listi gibanja Povežimo Slovenijo, preboj v državni zbor pred tremi leti ni uspel. Tokrat je predsednik stranke Demšar optimističen. Podobno tudi Logar, ki mu raziskave javnega mnenja za zdaj kažejo dokaj zanesljiv prestop parlamentarnega praga.

Današnji čas po besedah Logarja ni primerljiv s tistim, v katerem je nastajala 57. številka Nove revije. Takrat je šlo namreč za prelom z nedemokratičnim režimom in so se stranke, ki so prisegale na demokracijo, lahko zbrale pod nekim »dežnikom boja za osamosvojitev, za demokratične vrednote. Zdaj pa smo v obdobju, kjer je pred nami zelo nedorečen čas.« »Demokracijo v narativu imamo, imamo pa vedno glasnejše odmike od te demokracije,« je pojasnil. Tudi v svetovnem merilu je po njegovih besedah namreč videti, da vedno bolj prevzemajo iniciativo avtokracije, kar je v določenem delu lahko celo obratna smer kot v začetku osamosvajanja.

Zbornik je za Logarja pomemben predvsem zato, ker združuje misli in predloge intelektualcev različnih svetovnih nazorov. Praktično povsod se prebuja ideja neke nove smeri, ki bo dolgoročno usmerila svetovni in tudi slovenski razvoj v »neke bolj mirne vode«. Spomnil je na besede nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je na predstavitvi zbornika dejal, da mogoče niso stari zemljevidi tisti, po katerih se je dobro ravnati, ampak je treba pripraviti nove, po katerih bomo šli naprej.

Z namenom, da bi poiskali te stične točke in da se v kampanji »zavežemo, da bomo politiko vodili 'ad rem', ne pa 'ad personam', je namera Demokratov oblikovanje strokovnega sveta in priprava programa do oktobra«. V času te vlade je reformni potencial tako zastal, da bo naslednja vlada praktično prvi dan morala začeti sprejemati reformne ukrepe, je za Domovino dejal Logar. Stranke, ki ne bodo imele vpogleda v potrebne spremembe, se bodo v tem obdobju po njegovi napovedi zatekale v politično demagogijo na ideološki bazi.

Stranke pa, ki jim bo jasno, kaj je naloga naslednjega mandata, bodo zelo enostavno lahko našle skupni jezik in se poenotile okrog glavnih projektov, ki jih mora Slovenija izpeljati, »če želimo držati tempo z državami okoli sebe«. Med prioritetami je izpostavil davčno in zdravstveno reformo, boj proti korupciji, digitalizacijo, debirokratizacijo in vprašanje varnosti. »Važno je, da se zavedamo, da je doba, ko eden preigrava zoper drugega, zelo škodljiva oziroma bo imela zelo negativne posledice za prihodnji razvoj Slovenije,« je še pojasnil in potrdil, da ne razmišljajo o skupnih listah z drugimi strankami, pač pa o programskem povezovanju.

Glas upokojencev v pogovorih s tremi strankami

O vsebinskem povezovanju se z drugimi strankami pogovarja tudi stranka Glas upokojencev Slovenije. »Dogovarjamo se s tremi strankami,« je za Domovino potrdil njen predsednik Pavel Rupar. Za katere stranke gre, še ni izdal, saj so se dogovorili, da tega javno še ne obelodanijo.

Tudi predsednik upokojenske stranke poudarja, da bi bilo povezovanje za državo nujno, sicer se bo Slovenija zgolj delila na dva pola. Kot je opomnil, v Sloveniji nekdo sicer lahko dobi volitve, vlade, ki bi na podporo odgovorila, pa ne more sestaviti.

»Volitve so, če nekaj ni vnaprej dogovorjenega, vnaprej izgubljene.« S tega vidika je po njegovih besedah povezava nujna, v njej pa morajo sodelovati razumni ljudje, ki nimajo pohlepa ali izrazite strasti po oblasti. Poudaril pa je, da se kot upokojenska stranka ne opredeljujejo ne levo ne desno. »V bazenu upokojencev smo vseh nazorov, prepričanj, ideologij,« je povedal.

O vsebinskem povezovanju se z drugimi strankami pogovarja tudi stranka Glas upokojencev Slovenije.

Fokus za zdaj za samostojen nastop

Tudi v stranki Fokus za zdaj ne razmišljajo o predvolilnih povezavah. Kot nam je sporočil predsednik stranke Marko Lotrič, se je z veseljem odzval k soavtorstvu zbornika. »Menim, da zbornik s svojo raznoliko paleto razmislekov o temeljnih razvojnih vprašanjih, s katerimi se sooča naša država, pomembno prispeva k iskanju strateških usmeritev za boljšo prihodnost Slovenije,« je navedel.

Lotrič je sicer v svojem prispevku z naslovom Decentralizacija in učinkovit javni servis: razvojna vizija Slovenije za naslednje desetletje predstavil ključne izzive Slovenije v luči evropskih in globalnih sprememb. Poseben poudarek je namenil skladnemu regionalnemu razvoju, krepitvi gospodarstva in nujnim reformam, med drugim tudi uvedbi druge ravni lokalne samouprave oziroma v ustavi zapisanih pokrajin. Vabilo k sodelovanju je prejel lansko jesen, še pred ustanovitvijo stranke Fokus. Zato sodelovanje pri njem razume bolj kot strokovni prispevek in »ne kot začetek kakršnekoli politične povezave«.

Kot je pojasnil Lotrič, so se v organih stranke nedavno dogovorili za samostojen nastop na volitvah. Prav tako trenutno ne potekajo pogovori o morebitnih predvolilnih koalicijah, pač pa pozornost usmerjajo v nadaljnjo krepitev stranke, zlasti na ravni regijskih odborov.

»Ker sem bil sam vse življenje obrtnik in podjetnik, nikoli prej v politiki, s somišljeniki stavimo na obrtnike in podjetnike ter delovne ljudi, da bodo prepoznali naše zdravorazumske rešitve in program kot resno, verodostojno alternativo, vredno njihove podpore,« je še poudaril predsednik Fokusa.

Vsaj za zdaj ni videti, da bi imele stranke SLS, Glas upokojencev Slovenije in Fokus brez povezovanja realne možnosti za prestop parlamentarnega praga.

Ankete: Tri stranke v DZ, tri ostajajo zunaj

Do volitev nas sicer loči še slabo leto dni, vendar pa aktualne javnomnenjske raziskave, ko gre za stranke desne sredine, zanesljiv prestop parlamentarnega praga napovedujejo le SDS in NSi, verjetno tudi Demokratom. Anketa inštituta Parsifal, objavljena sredi meseca, SDS napoveduje 23-odstotno, NSi pa 5,3-odstotno podporo. Parlamentarni status imajo po tej anketi tudi Demokrati s 4,5 odstotka, druge omenjene stranke se gibljejo precej pod pragom. Glas upokojencev Slovenije bi volilo 1,4 odstotka, SLS 1,3 odstotka in Fokus 1,2 odstotka anketiranih.

Meritev javnega mnenja, ki jo je v začetku meseca izvedel Inštitut Janeza Evangelista Kreka (IJEK), parlamentarni status prav tako nakazuje navedenim trem strankam: SDS z 21,1-odstotno, NSi s 4,8-odstotno in Demokratom s 4,6-odstotno podporo. Glas upokojencev Slovenije je pri dobrih treh odstotkih, SLS pri enem odstotku, Fokus pa manj. Podobno tudi Mediana, ki je v raziskavi za Delo v začetku meseca nekaj višjo podporo kot NSi namenila Demokratom (9,6 odstotka).

Za desno sredino bi bil po trenutnih izsledkih raziskav scenarij, po katerem bi se v državni zbor prebile stranke SDS, NSi in Demokrati, še najbolj optimalen. Brez kakšnega velikega preboja pa vsaj za zdaj ni videti, da bi brez povezovanja realne možnosti za kaj takšnega imele stranke SLS, Glas upokojencev Slovenije in Fokus. Tega se očitno zavedajo tudi glavni akterji desne sredine.

Za desno sredino bi bil po trenutnih izsledkih raziskav scenarij, po katerem bi se v državni zbor prebile stranke SDS, NSi in Demokrati, še najbolj optimalen.

(D206: 18-21)