Predsednica in koalicija s kandidatko za varuhinjo z glavo skozi zid

Koalicija se je menda poenotila v podpori kandidaturi direktorice Pravno-informacijskega centra (PIC) nevladnih organizacij Katarine Bervar Sternad za varuhinjo človekovih pravic. Po tretjem krogu posvetovanj pri Nataši Pirc Musar naj bi skušala predsednica republike o podpori kandidatki prepričati tudi opozicijo, saj bi morala kandidatka v državnem zboru zbrati dvotretjinsko večino. A opozicijski poslanski skupini SDS in NSi po naših informacijah kandidatke ne nameravata podpreti in parlamentarna matematika se ji očitno ne bo izšla.

Predsedničina favoritinja

Politika se je bila v minulih mandatih varuha sposobna poenotiti okoli imenovanja varuhinje oziroma varuha človekovih pravic. Vlasta Nussdorfer je leta 2013 prejela 82 glasov poslank in poslancev, njen naslednik Peter Svetina pa kar 89. Nekoliko nižjo podporo parlamentarcev, pa vendarle, so imeli tudi njuni predhodniki. Celo Matjaž Hanžek je leta 2001 zbral 73 glasov podpore.

Na poziv predsednice k predlaganju kandidatur je sicer prispelo 14 predlogov možnih kandidatov, Pirc Musarjeva pa je v ožji izbor menda uvrstila štiri. Poleg Bervar Sternadove še vodjo diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraža Zidarja, državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Mašo Kociper in zagovornika načela enakosti Miho Lobnika.

Prav Bervar Sternadova pa naj bi bila predsednici republike najbolj pri srcu. Že pred dvema letoma je direktorici PIC-a podelila posebno priznanje za delo na področju človekovih pravic. Tudi koalicija se je okoli imena menda poenotila. Tako vsaj trdi vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič. V Svobodi so pripravljeni podpreti katerega koli izmed štirih kandidatov iz ožjega izbora, medtem ko naj bi bili SD in Levica najbolj naklonjeni Bervar Sternadovi.

Vse za migrante in kolesarje

Drugače pa v opoziciji, kjer so do morebitne kandidatke zelo zadržani. Med osrednjimi očitki, ki bi jih utegnili izpostaviti v morebitni razpravi o kandidaturi Bervar Sternadove, je njena vloga na področju migrantske problematike. Sodelovala je namreč pri pomoči migrantom, ki so nezakonito prečkali hrvaško-slovensko mejo. Že v Veliki Kladuši naj bi slovenske nevladne organizacije migrantom delile brošure, kako priti do Slovenije in kako v naši državi zaprositi za azil.

Da je Bervar Sternadova skušala vplivati celo na policijske postopke z migranti, pa dokazuje zapisnik Policijske postaje Črnomelj iz leta 2018. Iz tega zapisnika je razvidno, da jih je 21. avgusta 2018 poklicala prav Bervar Sternadova in jih obvestila, da so jih poklicali tujci, ki se nahajajo na območju njihove policijske postaje in bi radi zaprosili za mednarodno zaščito. Po informacijah nekdanjega direktorja policije Antona Olaja pa naj bi policistom celo grozila, da jih bo prijavila, če bi migrante vrnili na Hrvaško.

Nekoliko vprašljivo bi lahko dojemali tudi njeno stališče glede pravice do zbiranja v času epidemije. Takrat se je namreč Bervar Sternadova jasno postavila na stran kolesarskih protestnikov, češ da je pravico do zbiranja mogoče omejevati zgolj v takšnih pogojih, ko »je to nujno potrebno, da se prepreči širjenje epidemije.«

To je kandidatka za varuhinjo izrekla v marcu 2021, ko je državo zaradi širjenja novih, bolj nalezljivih sevov virusa, že začel zajemati tretji val epidemije. In mesec dni pred tem, ko je bila vlada primorana zaradi ponovnega poviševanja števila okužb za deset dni praktično zapreti državo.

Račun brez krčmarja

Kljub temu, da naj bi po tretjem krogu posvetovanj predsednica republike skušala o podpori tej kandidatki prepričati tudi opozicijo, pa za zdaj kaže, da gre za račun brez krčmarja. Po naših informacijah te kandidatke ne bodo podprli ne v SDS ne v NSi. SDS tudi po odhodu Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha še vedno premore 24 poslancev, medtem ko jih NSi šteje osem.

Za izvolitev nove varuhinje oziroma varuha je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, torej 60, kar pomeni, da bi bila morebitna kandidatura Katarine Bervar Sternad najverjetneje že vnaprej obsojena na neuspeh. Zakaj predsednica republike in koalicija kljub temu rinejo z glavo skozi zid, pa je že druga zgodba.