Pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora stroka poudarja pomen pogovora

Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki bo 10. septembra, tudi letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Geslo izpostavlja pomen pogovora o samomoru ter premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore. Pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora strokovnjaki spodbujajo pogovor o stiskah.

Po podatkih NIJZ zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V letu 2024 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb, od tega je bilo 275 moških in 88 žensk. Kot je na novinarski konferenci pojasnila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora z NIJZ doc. dr. Saška Roškar, podatki na podlagi triletnih drsečih povprečij kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala.

V primerjavi s preteklimi leti so v letu 2024 zabeležili upad smrti zaradi samomora med moškimi in več samomorov med ženskami. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine so v letu 2024 zabeležili višji samomorilni količnik v treh starostnih skupinah, in sicer 10–14 let, 30–39 let ter 85 let in več. Ob tem je treba povedati, da je število primerov v starostni skupini 10–14 let nižje od 5, opazen pa je trend upadanja ali stagnacije.

»Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je treba posvečati skozi vse leto in ki zadeva celotno družbo,« je pojasnila.

Ogrožena, a pogosto spregledana skupina

Bližnji in svojci, ki so posameznika v stiski poznali ali so si bili z njim blizu, so lahko tudi sami v stiskah in so še posebej ogrožena, a velikokrat spregledana skupina. Med drugim je zelo pomemben sočuten in odkrit pogovor o samomoru, kar se zrcali skozi geslo in aktivnosti svetovnega dneva preprečevanja samomora 2024–2026, ki jih zaobjema slogan »Pričnimo pogovor«. »To je lahko spodbuda za posameznike, skupnosti, organizacije in politične odločevalce, da bi sodelovali v odprtih in iskrenih razpravah o duševnem zdravju in samomoru,« so prepričani strokovnjaki.

Prof. dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča, Slovenskega centra za raziskovanje samomora na primorski univerzi (UP IAM SCRS) je povedala, da pogovor z drugimi preprečuje osamljenost, daje priložnost za povezanost in je za tistega, ki je v stiski, hkrati priložnost, da spregovori. »Veliko ljudi si morda težko predstavlja, kako tak pogovor izpeljati, zato smo že pred časom izdali priročnik Pogovor o samomoru, ki je na voljo brezplačno,« je dejala in med drugim povedala, da se ljudje lahko septembra in oktobra priključijo akciji Prekolesarimo svet, v kateri s prevoženimi kilometri ozaveščajo o preprečevanju samomora.

Pridružili pa se bodo tudi hrvaški akciji 45.000 korakov – prehodili bodo 32 kilometrov dolgo pot od Zagreba do Dobove. Več podatkov o aktivnostih UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora je na voljo tukaj. Veliko informacij pa je dostopnih tudi na na spletni postaji za razumevanje samomora »Živ? Živ!«.

Čustvene stiske so del našega življenja

»Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo v Posvetu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so posameznika pripeljali do takšne čustvene situacije,« je pojasnil predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek.

V okviru združenja deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, število svetovanj pa iz leta v leto narašča – v letu 2024 so jih opravili 7.485. »Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema,« je poudaril Kavšek, ki je izrazil mnenje, da čustvene stiske lahko postanejo tudi priložnost, da začnemo reševati svoje težave na drugačen, bolj zadovoljiv način, da naše življenje dobi nov smisel, po katerem sicer hrepenimo.

Festival namenjen ozaveščanju javnosti in zmanjševanju stigme

V okviru regijskega festivala duševnega zdravja, ki ga pripravlja območna enota NIJZ Nova Gorica, bo v naslednjih treh mesecih potekalo več dogodkov. Dogodki se bodo zvrstili med 3. septembrom in 20. novembrom 2025, med temami bo tudi preprečevanje samomorilnosti. Trije dogodki bodo namenjeni staršem, obravnavali pa bodo otrokovo žalovanje ob smrti in izgubi, dnevno rutino in strukturo dneva kot zaščito pred prekomerno in škodljivo rabo zaslonov ter motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.

V program festivala so vključili vse štiri splošne knjižnice iz regije, ki bodo v oktobru vzpostavile kotičke s knjižnim gradivom s področij duševnega zdravja, samomorilnosti ter zasvojenosti in tveganega vedenja. Pripravili so tudi programe za vrtce in šole, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pa bo 13. oktobra na sporedu javno predavanje o povezovalni komunikaciji. Program festivala duševnega zdravja goriške regije je na voljo tukaj.