Poznavalci politike: Pahor se poslavlja v velikem slogu, Golobova koalicija po tem decembru ne bo nikoli več kot prej
Rok Čakš
- 3. 1. 2023 ob 6:31
- 10 komentarjev
Borut Pahor je pred odhodom s predsedniške funkcije "še zadnje stvari, ki jih zmore, postavil na pravo mesto", kot se je izrazil sam. In poznavalci politike, sodelujoči v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, so prav tako stvari postavili na pravo mesto, ko so odhajajočega predsednika postavili na čelo najuspešnejših politikov meseca.
Prejšnji mesec sta si prvo mesto delila odhajajoči in prihajajoča predsednica republike. Tokrat je Pahor z izstopajoče najvišjo povprečno oceno na vrhu najuspešnejših politikov meseca sam. Pirc Musarjeva je druga, tretji pa ponovno gladko izvoljeni ljubljanski župan Zoran Janković.
Sledi paket opozicijskih politikov SDS-a in NSi-ja, vmes pa med desetimi prvič po daljšem času vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik in koordinator Levice Luka Mesec.
"Borut Pahor je nedvomno ime meseca. Zmagovalni odhod z bučnim aplavzom z vseh strani, ki je še toliko bolj odmeven zaradi nove predsednice v prevelikih škornjih," situacijo opisuje Tino Mamić.
Bojan Požar je med uspešnimi prepoznal političarko, ki od ostalih ni dobila dovolj visoke ocene za prvih 10: "Tatjana Bobnar je z odstopom dosegla vrhunec svoje popularnosti, zato najvišja ocena, podobno kot Pahor, ki res odhaja dostojanstveno. Nataša Pirc Musar pa medtem dela napako za napako, kar je zame, ki jo odlično poznam, pravzaprav pričakovano," ocenjuje Požar. Visoko oceno je podelil tudi Jerneju Vrtovcu, za njegov nastop na Tarči.
Političnemu blogerju Sašu Orniku se zdi zanimivo, kako močan poudarek delu vlade Roberta Goloba daje stranka Levica, tudi če ima le pet poslancev in je uradno najšibkejši člen koalicije. "Luka Mesec je politično zelo uspešen in svoj položaj na čelu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkorišča za usmerjanje vlade v bolj socialistično smer."
Za predsednikom in podpredsednikom vlade, ki je hkrati tudi zdravstveni minister, je mesec za pozabo. Golob se je zapletel s pokončno Bobnarjevo, in čeprav je spor v intervjuju za Dnevnik označil za "vihar v kozarcu vode", je ravno z arogantnimi in odrezavimi odgovori na novinarska vprašanja njemu sicer ideološko sorodnega medija pokazal, da mu je kritika z leve vendarle prišla do živega.
V decembru se je še bolj zaplezal Bešič Loredan: najprej je grozil predstavnikom zdravniškega sindikata, nato pa jim je po tem, ko so napovedali stavko, posredno obtožil, da namerno ustvarjajo izredne razmere v zdravstvu. Analitiki njegovega početja niso nagradili.
Med njiju se je vrinila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, za katero Bojan Požar lucidno ugotavlja, da resnično sploh ne ve, kaj bi kot ministrica počela. Sledi SD-jev paket, v sendviču katerega se je znašel Milan Zver. Edina političarka tretje koalicijske stranke, Levice, med najmanj uspešnimi je ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Za Bojana Požarja ni dvoma: "Top luzerji tega meseca pa so zagotovo Golob, Bešič-Loredan, Urška Klakočar Zupančič in kot običajno Emilija Stojmenova Duh, s tisto njeno kampanjo proti sovražnemu govoru. To je ministrica, ki resnično sploh ne ve, kaj bi kot ministrica počela."
Kot izpostavlja dr. Matej Lahovnik, je največji problem Bešič Loredana, da se premier Golob očitno še ne more odločiti ali bi odločno podprl rešitve, ki jih poznajo tudi v tujini in delujejo, jim pa ideološko nasprotuje Levica, ali pa bi dal prednost ideologiji pred praktičnimi uporabnimi rešitvami. "Ampak v tem primeru se bo zdravstveni sistem dokončno sesul," ugotavlja ekonomist. Dodaja, da res ne razume, zakaj izumljamo toplo vodo, in ne uporabimo avstrijskega modela, saj nam tja uhajajo tako zdravstveni delavci kot pacienti.
Dr. Žiga Turk je prepričan, da zgolj spretna komunikacija vladno stran rešuje pred tem, da ni več odgovorov iz kategorije "zelo neuspešen".
Začeli so s povprečjem nad tri, tokrat so drugič padli na čisto dvojko.
"To je bil zagotovo najslabši mesec Golobove vlade doslej," meni Bojan Požar ter našteva: "Od izbruha afere Bobnar-Lindav do padca zakona o novih pooblastilih Fursa v državnem svetu, ki so ga v državnem zboru sicer sprejeli samo poslanci Gibanja Svobode."
Kot pravi, se zdi, oziroma je zelo verjetno, da po tem decembru 2022 Golobova vlada oziroma vladna koalicija nikoli več ne bo takšna kot prej.
Aljuš Pertinač ugotavlja, da se vlada veliko ukvarja sama s sabo. "Odšla je že prva ministrica, novi resorji še niso ustanovljeni. Vlada izgublja boj z energetsko draginjo, napoveduje rekorden proračun in uvaja novo obdavčitev plač," ji ne šteje v dobro.
Sašo Ornik opozarja, da se je Robert Golob v decembru zapletel v dva spopada, če temu lahko tako rečemo, ki mu utegneta v naslednjih mesecih zelo škodovati. "Najprej je odšla Tatjana Bobnar, ker ni hotela dovolj energično čistiti policije Janševih kadrov. Javno mnenje Golobove vlade še ni boleče kaznovalo za ta konflikt, je pa položilo temelje večjemu nezadovoljstvu v prihodnje." Namreč, kot nadaljuje Ornik, je Robert Golob na oblast priletel na krilih zelo zamerljivega volilnega telesa, ki si na vsakih volitvah izvoli rešitelja, potem pa ga v zelo kratkem času tudi zavrže. "In v primeru Bobnar je Golob šel proti željam številnih njegovih volilvcev, ki so v Tatjani Bobnar videli pravi simbol pokončnosti."
Drugi spopad, ki mu utegne zelo škodovati, pa je po njegovem mišljenju tisti ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana z zdravstvom. "Če se bodo razmere v zdravstvu drastično poslabšale, ne glede na to, ali bo temu kriva pogajalska taktika zaposlenih v zdravstvu ali agresivna politika vlade, bodo ljudje slej ko prej v predsedniku vlade in njegovem ministru videli krivca za svoje težave, se pravi dolge čakalne vrste in pomanjkanje družinskih zdravnikov." Kot dodaja bloger, bo to nekaj časa še mogoče pripisovati posledicam slabega dela predhodnih vlad, a v neskončno vsekakor ne.
Tudi dr. Matej Lahovnik ugotavlja, da se zdravstvo sesuva samo vase in vse kaže, da bo socialistično državno zdravstvo razgradilo samo sebe. "Največja težava je, da vlada, ki je odgovorna za zdravstveno politiko, ne pripravi konsistentnega kratkoročnega akcijskega načrta za rešitev razmer niti dolgoročne strategije ukrepov na tem področju. Zaradi ideoloških razlogov skrajne levice v vladi niso pripravljeni na rešitve kot jih poznajo v tujini npr. v Avstriji ali na Nizozemskem, ki preverjeno delujejo." Po Lahovnikovem prepričanju so rešitve namreč preproste in ni treba izumljati tople vode, ampak je treba samo pogledati na severno stran Karavank.
"Bešič Loredan ima očitno zaradi Levice v vladi povsem zvezane roke, saj ne ponudi znanih delujočih rešitev. Pacienti in zdravstveni delavci so talci ideološkega betona skrajne levice, ki v imenu ideologije brani državno zdravstvo in s tem uničuje javno zdravstvo." dodaja Lahovnik
Podobno kot Ornik tudi dr. Žiga Turk opozarja, da počasi, zelo počasi, izgovarjanje na prejšnjo vlado ne deluje več; "Tudi menjava vlade sama po sebi ni nek uspeh, pričakuje se, da vlada tudi kaj naredi, in tu je bilanca slaba."
Tino Mamić pravi, da se vlada zapleta iz afere v afero. "Samopašnost in samovoljo Robertu Golobu očitajo tudi levičarski mediji." Medijski napadi so po njegovem mogoče znak njegovega konca, kot špekulacija se je namreč pojavilo tudi že ime potencialnega naslednika, Žige Debeljaka. "Zimski meseci bodo mogoče politično zelo vroči," zaključuje odgovorni urednik tednika Domovina.
V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.
Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimizirati škodo?
So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?
Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Luka Lisjak, dr. Žiga Turk, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, Rok Čakš
Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimizirati škodo?
So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?
Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Luka Lisjak, dr. Žiga Turk, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, Rok Čakš
Prejšnji mesec sta si prvo mesto delila odhajajoči in prihajajoča predsednica republike. Tokrat je Pahor z izstopajoče najvišjo povprečno oceno na vrhu najuspešnejših politikov meseca sam. Pirc Musarjeva je druga, tretji pa ponovno gladko izvoljeni ljubljanski župan Zoran Janković.
Sledi paket opozicijskih politikov SDS-a in NSi-ja, vmes pa med desetimi prvič po daljšem času vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik in koordinator Levice Luka Mesec.
"Borut Pahor je nedvomno ime meseca. Zmagovalni odhod z bučnim aplavzom z vseh strani, ki je še toliko bolj odmeven zaradi nove predsednice v prevelikih škornjih," situacijo opisuje Tino Mamić.
Bojan Požar je med uspešnimi prepoznal političarko, ki od ostalih ni dobila dovolj visoke ocene za prvih 10: "Tatjana Bobnar je z odstopom dosegla vrhunec svoje popularnosti, zato najvišja ocena, podobno kot Pahor, ki res odhaja dostojanstveno. Nataša Pirc Musar pa medtem dela napako za napako, kar je zame, ki jo odlično poznam, pravzaprav pričakovano," ocenjuje Požar. Visoko oceno je podelil tudi Jerneju Vrtovcu, za njegov nastop na Tarči.
Političnemu blogerju Sašu Orniku se zdi zanimivo, kako močan poudarek delu vlade Roberta Goloba daje stranka Levica, tudi če ima le pet poslancev in je uradno najšibkejši člen koalicije. "Luka Mesec je politično zelo uspešen in svoj položaj na čelu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkorišča za usmerjanje vlade v bolj socialistično smer."
Bešič Loredan in Golob na dnu
Za predsednikom in podpredsednikom vlade, ki je hkrati tudi zdravstveni minister, je mesec za pozabo. Golob se je zapletel s pokončno Bobnarjevo, in čeprav je spor v intervjuju za Dnevnik označil za "vihar v kozarcu vode", je ravno z arogantnimi in odrezavimi odgovori na novinarska vprašanja njemu sicer ideološko sorodnega medija pokazal, da mu je kritika z leve vendarle prišla do živega.
V decembru se je še bolj zaplezal Bešič Loredan: najprej je grozil predstavnikom zdravniškega sindikata, nato pa jim je po tem, ko so napovedali stavko, posredno obtožil, da namerno ustvarjajo izredne razmere v zdravstvu. Analitiki njegovega početja niso nagradili.
Med njiju se je vrinila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, za katero Bojan Požar lucidno ugotavlja, da resnično sploh ne ve, kaj bi kot ministrica počela. Sledi SD-jev paket, v sendviču katerega se je znašel Milan Zver. Edina političarka tretje koalicijske stranke, Levice, med najmanj uspešnimi je ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Za Bojana Požarja ni dvoma: "Top luzerji tega meseca pa so zagotovo Golob, Bešič-Loredan, Urška Klakočar Zupančič in kot običajno Emilija Stojmenova Duh, s tisto njeno kampanjo proti sovražnemu govoru. To je ministrica, ki resnično sploh ne ve, kaj bi kot ministrica počela."
Kot izpostavlja dr. Matej Lahovnik, je največji problem Bešič Loredana, da se premier Golob očitno še ne more odločiti ali bi odločno podprl rešitve, ki jih poznajo tudi v tujini in delujejo, jim pa ideološko nasprotuje Levica, ali pa bi dal prednost ideologiji pred praktičnimi uporabnimi rešitvami. "Ampak v tem primeru se bo zdravstveni sistem dokončno sesul," ugotavlja ekonomist. Dodaja, da res ne razume, zakaj izumljamo toplo vodo, in ne uporabimo avstrijskega modela, saj nam tja uhajajo tako zdravstveni delavci kot pacienti.
Dr. Žiga Turk je prepričan, da zgolj spretna komunikacija vladno stran rešuje pred tem, da ni več odgovorov iz kategorije "zelo neuspešen".
Ocena dela vlade: občutno navzdol
Začeli so s povprečjem nad tri, tokrat so drugič padli na čisto dvojko.
"To je bil zagotovo najslabši mesec Golobove vlade doslej," meni Bojan Požar ter našteva: "Od izbruha afere Bobnar-Lindav do padca zakona o novih pooblastilih Fursa v državnem svetu, ki so ga v državnem zboru sicer sprejeli samo poslanci Gibanja Svobode."
Kot pravi, se zdi, oziroma je zelo verjetno, da po tem decembru 2022 Golobova vlada oziroma vladna koalicija nikoli več ne bo takšna kot prej.
Aljuš Pertinač ugotavlja, da se vlada veliko ukvarja sama s sabo. "Odšla je že prva ministrica, novi resorji še niso ustanovljeni. Vlada izgublja boj z energetsko draginjo, napoveduje rekorden proračun in uvaja novo obdavčitev plač," ji ne šteje v dobro.
Sašo Ornik opozarja, da se je Robert Golob v decembru zapletel v dva spopada, če temu lahko tako rečemo, ki mu utegneta v naslednjih mesecih zelo škodovati. "Najprej je odšla Tatjana Bobnar, ker ni hotela dovolj energično čistiti policije Janševih kadrov. Javno mnenje Golobove vlade še ni boleče kaznovalo za ta konflikt, je pa položilo temelje večjemu nezadovoljstvu v prihodnje." Namreč, kot nadaljuje Ornik, je Robert Golob na oblast priletel na krilih zelo zamerljivega volilnega telesa, ki si na vsakih volitvah izvoli rešitelja, potem pa ga v zelo kratkem času tudi zavrže. "In v primeru Bobnar je Golob šel proti željam številnih njegovih volilvcev, ki so v Tatjani Bobnar videli pravi simbol pokončnosti."
Drugi spopad, ki mu utegne zelo škodovati, pa je po njegovem mišljenju tisti ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana z zdravstvom. "Če se bodo razmere v zdravstvu drastično poslabšale, ne glede na to, ali bo temu kriva pogajalska taktika zaposlenih v zdravstvu ali agresivna politika vlade, bodo ljudje slej ko prej v predsedniku vlade in njegovem ministru videli krivca za svoje težave, se pravi dolge čakalne vrste in pomanjkanje družinskih zdravnikov." Kot dodaja bloger, bo to nekaj časa še mogoče pripisovati posledicam slabega dela predhodnih vlad, a v neskončno vsekakor ne.
Tudi dr. Matej Lahovnik ugotavlja, da se zdravstvo sesuva samo vase in vse kaže, da bo socialistično državno zdravstvo razgradilo samo sebe. "Največja težava je, da vlada, ki je odgovorna za zdravstveno politiko, ne pripravi konsistentnega kratkoročnega akcijskega načrta za rešitev razmer niti dolgoročne strategije ukrepov na tem področju. Zaradi ideoloških razlogov skrajne levice v vladi niso pripravljeni na rešitve kot jih poznajo v tujini npr. v Avstriji ali na Nizozemskem, ki preverjeno delujejo." Po Lahovnikovem prepričanju so rešitve namreč preproste in ni treba izumljati tople vode, ampak je treba samo pogledati na severno stran Karavank.
"Bešič Loredan ima očitno zaradi Levice v vladi povsem zvezane roke, saj ne ponudi znanih delujočih rešitev. Pacienti in zdravstveni delavci so talci ideološkega betona skrajne levice, ki v imenu ideologije brani državno zdravstvo in s tem uničuje javno zdravstvo." dodaja Lahovnik
Podobno kot Ornik tudi dr. Žiga Turk opozarja, da počasi, zelo počasi, izgovarjanje na prejšnjo vlado ne deluje več; "Tudi menjava vlade sama po sebi ni nek uspeh, pričakuje se, da vlada tudi kaj naredi, in tu je bilanca slaba."
Tino Mamić pravi, da se vlada zapleta iz afere v afero. "Samopašnost in samovoljo Robertu Golobu očitajo tudi levičarski mediji." Medijski napadi so po njegovem mogoče znak njegovega konca, kot špekulacija se je namreč pojavilo tudi že ime potencialnega naslednika, Žige Debeljaka. "Zimski meseci bodo mogoče politično zelo vroči," zaključuje odgovorni urednik tednika Domovina.
Zadnje objave
Ponovno dvig RTV prispevka: Zoprno se stara zagotovilo kulturne ministrice
16. 5. 2025 ob 18:14
Nekatere ceste po neurju na Cerkljanskem še vedno neprevozne
16. 5. 2025 ob 16:37
Slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja
16. 5. 2025 ob 15:16
Boleči povodi za upad slovenskega BDP
16. 5. 2025 ob 14:29
Zakaj si je 267. papež izbral ravno ime Leon?
16. 5. 2025 ob 9:00
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
16. 5. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Zakaj si je 267. papež izbral ravno ime Leon?
16. 5. 2025 ob 9:00
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
16. 5. 2025 ob 6:00
Protipravna zelena luč za novogradnjo ustavne sodnice Špelce Mežnar
15. 5. 2025 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
MAJ
17
14. grajski dnevi
09:00 - 18:00
MAJ
17
MAJ
18
Mednarodni dan muzejev na gradu Bogenšperk
10:00 - 18:00
MAJ
21
Tečaj študijskega risanja in slikanja za otroke
16:30 - 16:30
Video objave
Izbor urednika
Okrogla in prenovljena: 200. številka tednika Domovina
14. 5. 2025 ob 6:10
Kdo je papež Leon XIV.?
9. 5. 2025 ob 1:14
10 komentarjev
Markoff
Žiga Debeljak bi bil izvrstno nadomestilo Roberta Goloba.
Podoben nevrotik in egocentrik je kot on, tesno je povezan z Jankovićem (Mercator), pa še najboljšo referenco ima v državi - v harmoniji z Bobincem je potopil nekoč paradnega konja SLO gospodarstva Gorenje, sedaj pa potaplja kar celotno državno rjo na čelu SDH (s pajdašem Frančkom kot predsednikom NS).
Ne predstavljam si večjega zagotovila konca socialistično-pajdaškega sockapitalizma v podalpski vukoyebini kot ravno Žigčevo predsednikovanje vladi.
MEFISTO
S tem in takim ocenjevanjem bi morala Domovina prenehati, če želi postati in ostati kredibilen medij,, saj je očitno, da ne sloni na kritrerijih, ki bi pili vodo.
Že brez tega ocenjevanja je dovolj in preveč zmede.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Se absolutno strinjam. Boljša bi bila objava OSEBNIH MNENJ o določenih politikih - dana avtrizirano s strani l.r. podpisnih priznanih avtorjev ali javnih oseb. Veliko ZDRAVJA, SREČE IN USPEHA - v 2023. letu - Vam - gospod Mefisto od mene, Janeza Kepic-Kerna p.s. knjiga o Orlih, o ZFO IN ZDK - bo do konca januarja, na tisoče podatkov je - ki morajo štimati-
rasputin
Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Luka Lisjak, dr. Žiga Turk, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, Rok Čakš
***
To ocenjevanje ustvarja iluzijo, da je politika nekaj takega kot tekmovanja za misice ali body bilderje. Politiki so ocenjevani na podlagi ... česa že? Medijskega pojavljanja v servilnih medijih??
Uspešnost politika se meri po tem, kaj naredi za državo in državljane ali občino in občane. Ta uspešnost pa ni nekaj, kar se meri mesečno ali celo tedensko. To ocenjevanje s strani poznavalcev niti priljubljenosti ne meri, ker tega ne more storiti peščica posameznikov, temveč samo anketa na reprezentančnem vzorcu.
T.i. poznavalci politike imajo svoje preference in so v tem pogledu enaki vsem drugim ljudem, "nepoznavalcem politike".
Sama ideja ekskluzivnih "poznavalcev politike" je nenavadna, ker predpostavlja, da obstajajo strokovnjaki za politiko, ki so bolj poklicani, da ocenjujejo javno podobo politikov kot drugi. Zakaj imamo potem splošno volivno pravico? Na volitvah lahko namreč volijo in so voljeni vsi polnoletni državljani, ne le "poznavalci politike".
Poznavalci politike bi morali sestaviti kak sistem merjenja uspešnosti politikov, ki ne bi temeljil zgolj na intuiciji in osebnih preferencah ocenjevalcev, temveč na objektivnih merilih. Ta merila pa bi morala biti povezana z delom politikov, na primer s tem, kako politik uresničuje predvolilne obljube ali program stranke. To je malce težje, a je izvedljivo.
Od poznavalcev politike bi človek pričkoval, da so sposobni tudi kaj več, ne le ocenjevanja medijskega pojavljanja politikov, ki naj bi predstavljalo njihovo uspešnost.
Kaj pa vem
Prava katastrofa je, da Luki Mescu jezik tako dobro teče. Mihci, ki se na vse spoznajo jih še niso dobili dovolj po buči. Za Loredana pa ne bi bilo slabo, če bi se pogovoril s kakim predhodnikom na njegovem položaju. Na primer s Kolarjevo, da bi izvedel od kot prihajajo najhujše strele. Ni bila najslabša ministrica, le preveč se je približala problemom in jo je bilo treba očrnit. Da je NPM tako visoko na lestvici naših ocenjevalcev razumem, ker oni upoštevajo tudi, kako je treba ravnati z 400 000 mihci. Ko se bo desnica naučila kako ravnati z mihci bo imela zmago v žepu.
Stajerska2021
Kaj pa vem, dober komentar. Vendar, če nimaš tranzicijskih milijard, po oceni CIA jih je drpnilo v tujino cca 70 milijard, ne moreš "vplivati" na režimske medije in razne NVO-je, ki niso brezplačni. CIA je komentirala, da s takšnim denarjem lahko kupiš tudi volitve. Nam je to kaj znano?
tohuvabohu
Zanimivo. Na lestvici najbolj uspešnih politikov sta med prvimi tremi dva, ki sploh nista politika! NPM je navaden štor, ne pa politik, Janković pa se nima za politika niti sam. Za oba je značilno, da nimata politične vizije, da o programu ne govorimo. Simpatiziranje z levim političnim polom še ni politika. V tem smislu sta na moč podobna Kučanu, ki tudi nikoli ni bil politik (najprej je bil član totalitarne udbopartijske nomenklature, potem pa mafijski boter, nikoli pa ni premogel politične opcije, s katero bi se preizkusil na parlamentarnih volitvah).
nejo
"NPM je navaden štor, ne pa politik..." Tole si pa dobro povedal. Še vedno se smejim.
Stajerska2021
Naj mi nekdo razloži, kako je lahko NPM pristala kot političarka na drugem mestu???
Na podlagi katerih ukrepov in uspešnih posegov na političnem parketu?
Živi dokaz, da je lestvica "priljubljenih" ustvarjena na podlagi želja levih ustvarjalcev javnega mnenja! DVORNIH USTVARJALCEV!
Lepo vas prosim! Ista zgodba kot pri Golobu, ko še ni niti kandidiral za predsednika, pa je bil že zmagovalec. Ustvarjalci javnega mnenja!
Z lestvico najmanj uspešnih politikov pa se močno strinjam!
Vedno bolj verjamem Jelinčiču, ki je pred časom razkril cenik, koliko je vreden vsaki %, ki ga razne ninanana agencije objavijo.
SRAMOTA!
Kraševka
Vsekakor mislim, da Luka Mesec ne spada na tabelo uspešnih. Zakaj pa je Janša manj uspešen od njega? Ta način ocenjevanja, dejansko nagrajuje tiste, ki so jim že večinski mediji bolj naklonjeni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.