Pozitivni adventni provokator J. K.

Čeprav ima beseda provokator zelo slabšalni prizvok oziroma pomen, sem tvegal in jo vseeno izbral v naslovu ter jo dodal oziroma pripisal Janezu. No, da ne bo pomote, svetopisemskemu Janezu Krstniku, njemu, ki je stalni adventni glas Vpijočega, pa ne samo Vpijočega v tedanji puščavi, ampak glas Vpijočega skozi vso zgodovino, ker opozarja in opominja: »Pripravite Gospodovo pot …«.

Janez, ki ni držal jezika med zobmi

Današnja 2. adventna nedelja, že z drugo prižgano adventno svečko na adventnem venčku, predstavlja glasnega in ekstravagantnega Janeza Krstnika. Ta ni nikoli držal jezika za zobmi, tudi  takrat ne, ko ni šlo za 'neznani kraj' in ni šlo za 'ob neznanem času'. Še več, postavil se je pred Heroda, ki si je kar samovoljno vzel ženo svojega brata in mu tudi v obraz povedal to resnico, da se tako pač ne dela oziroma ne sme delati.

Danes živimo v času, ko smo v zgodovini iznašli (ali pa še bolje rečeno si izmislili) največ sredstev za zameglitev resnice.

Če samo v tem potegnemo vzporednico med tedanjim in sedanjim časom, lahko hitro opazimo: nihil novum sub sole (nič novega pod Soncem). Kdor je takrat povedal resnico, je tvegal življenje. Tudi danes nismo daleč od te resnice, ki pa žal tudi dobesedno kdo kje reže glave oziroma vratove.

A tudi ta resnica ostaja in se ji ni moč izogniti. Janez Krstnik je bil prav zaradi razkritja resnice obglavljen. Danes živimo v času, ko smo v zgodovini iznašli (ali pa še bolje rečeno si izmislili) največ sredstev za zameglitev resnice. Ne bom jih našteval, bi jih bilo preveč. A tudi če bi bilo samo eno táko sredstvo, bi bilo že to preveč.

Svetopisemska izpovedana in izpričana modrost, da nas samo resnica osvobaja, je nadvse pomembna. Zdi pa se mi čudno, da smo tako malo zainteresirani, da bi bili svobodni, ampak resnično svobodni oziroma osvobojeni od mnogih stvari, ki nas v bistvu delajo nesvobodne. Zameglitev pogleda na to dejstvo, pokrivanje in prekrivanje stvari, pometanje pod preprogo, skrivanje … nas ne osvobaja. To je le lažno, kratkotrajno in predvsem pogubno za vsakega.

Izvabljevalec resnice

Ker se večkrat rad igram z neologizmi (ustvarjanje novih besed in njenih oblik, ob katerih se kakšnemu slovenistu upravičeno obrača v želodcu), bi sam provokatorja poslovenil npr. z izvabljevalcem, izvrtovalcem, izzivalec,  izstisnjevalcem, tudi z izsiljevalcem ipd. A to vse v pravem, torej pozitivnem prvotnem pomenu latinske besede provocare.

Janez Krstnik je bil izvabljevalec resnice iz človeka, da bi videl resnico svoje stranpoti, jo prepoznal in spoznal, in da bi se lahko vrnil k resnici prave poti - poti ljubezni.

Z Božjim načrtom odrešenja sicer človek pri tem nima nič, kar se načrta odrešenja samega tiče. Še bolje, da ne. Je tak, kakršen je, in Bogu hvala, da je tak, kot je. Sam si težko, ali pa si sploh ne morem predstavljati, kako bi bilo, če bi bil božji načrt odrešenja okužen z našimi veti, amandmaji, blokadami, spletkami … Na tak način do samega bistva božjega načrta odrešenja sploh ne bi prišli, sploh ne bi prišli do ljubezni.

In edino z ljubeznijo je Bog odrešil človeka, in ne vem zakaj bi bili zato žalostni, ker nismo mogli sami vplivati na sam načrt. Se vam zdi, da bi bilo kako drugače, kot z ljubeznijo, bolje odrešiti človeka? Nikakor!

V bistvu smo - in to še kako - vključeni v Božji načrt odrešenja, saj smo v samem središču odrešenja, saj nam je Bog z rojstvom v Betlehemu izkazal bližino, kolikor se je le dalo, ker je postal človek in izkazal tudi ljubezen do konca.

Mi kot ljudje, torej ključno sodelujemo v odrešenju, ker Bog nas rešuje, nas odrešuje z ljubeznijo. Ne drži torej, da si je Bog odrešenje človeka zamislil mimo nas, ker nas je postavil v središče svoje ljubezni. Drugo pa je, koliko tudi mi ljubimo in sodelujemo, ali pa ne ljubimo in ne sodelujemo. Izbira je naša in je svobodna. Tudi tukaj je Bog pošten do nas, ker nas je ustvaril svobodne. Mu lahko torej kaj očitamo?