"Povampirjeni tujci" v Steklarni Rogaška, Simobilu in Papirnici Vevče

"V tem trenutku čakajo na naše premoženje hijene. Tega ne smemo dopustiti, če ne želimo postati še večja kolonija kot smo, žrtve te razprodaje pa bodo le zaposleni," je leta 2014, ravno v času, ko je družba WWRD v lasti ameriškega zasebnega sklada reševala enega najpomembnejših podjetij vzhodne Slovenije, Steklarno Rogaška, proti privatizaciji grmel sindikalist Dušan Semolič.

Koliko resnice je v besedah, s katerimi sindikalisti stalno svarijo pred "povamprijenim tujim kapitalom," na Domovini predstavljamo v seriji člankov o podjetjih, ki so jih prevzeli tuji lastniki.

Tokrat smo pod drobnogled vzeli Steklarno Rogaška, Simobil in Papirnico Vevče.

Po prihodu Ircev Steklarna Rogaška iz noči v dan

Eden najboljših primerov tuje investicije pri nas je primer Steklarne Rogaške. Dolga leta je bila v lasti holdinga Zvon, ki je ob nepremišljenem vodenju na koncu pristal v stečaju, delnice Steklarne pa je zasegla družba Metropolitana, ki jih je konec leta 2013 prodala irski družbi WWRD v lasti ameriškega sklada KPS.

Takrat je bilo podjetje praktično na kolenih. V 2013 je imelo kar 11 milijonov evrov izgube, oprema je bila zastarela, v družbi pa nobenih sredstev za investicije. Od prevzema in prihoda Irca Jima Walsha se je položaj tovarne dramatično izboljšal.

Že v 2014 so ustvarili 7 milijonov dobička, postavili so dve novi peči in dvignili varnostne standarde. Tudi po tem, ko je WWRD kupil finski velikan Fiskars, se nadaljujejo dobro poslovanje in odnosi v podjetju.

Finci so v tem času v dodatne posodobitve vložili skoraj 5 milijonov evrov, l. 2015 je imela Steklarna Rogaška že 52 milijonov evrov prihodkov in dobrih 5 milijonov dobička.

Po Fiskarsovih besedah je zelo pomembna družbena odgovornost, zato so pokrovitelji nogometnega kluba, v Rogaški Slatini so postavili drsališče, zaposleni pa redno dobivajo božičnice in regrese. Povprečna bruto plača je od leta 2013 do 2015 narasla za 150 evrov.

Začeli so tudi na novo zaposlovati in okoliškim dijakom ponujajo štipendije za poklic steklarja. Ta je bil v Sloveniji že na poti izumrtja, saj se v edini program steklarstva v naši državi ni vpisoval praktično nihče več, zadnji dve leti pa v šolskem centru Rogaška sestavijo cel razred.

Simobil že 16 let v avstrijskih rokah

Eden najstarejših primerov prodaje tujcem je primer Simobila, ki od letos tudi na slovenskem trgu nastopa pod blagovno znamko A1. Že kmalu po ustanovitvi se je za drugega slovenskega mobilnega operaterja začel zanimati Telekom Austria, ki je 2001 tudi kupil 49-odstotni delež podjetja.

Takrat zaradi zakonodaje večje tuje lastništvo v telekomunikacijah sploh ni bilo možno, zato so Avstrijci šele l. 2006 po spremembi zakona postali 100-odstotni lastnik in za vse nakupe skupaj odšteli okoli 180 mio evrov.

Simobil je splošna zgodba o uspehu; že v prvih letih mu je uspelo osvojiti čez 20 % tržni delež v ostri gospodarski panogi, ki nekako favorizira državne telekome oz. kjer imajo ti vsaj do neke mere privilegiran položaj. Telekom Austria vsa ta leta vlaga v podjetje, ki je kmalu zgradilo svoje dobro razvejano mobilno omrežje.

Uporabnikom ponujajo večinoma nižje cene storitev od državnega Telekoma, v letu 2016 so imeli 53 mio evrov čistega dobička in okoli 700 tisoč naročnikov. Tržni delež se zadnja leta giblje okoli tretjine, nameravajo pa ga povečati tudi s preimenovanjem v A1.

Papirnica Vevče

Eden klasičnih ljubljanskih industrijskih obratov, ki je prešel v tuje roke, je Papirnica Vevče. Ta je leta 2004 prešla v 100-% lastništvo skupine Brigl & Bergmeister z avstrijske Štajerske, ki jo je 2011 kupil koncern Roxcel. Pred tem je bila v lasti NFD Staneta Valanta in večinoma pridelovala izgubo ter se znašla celo v policijskih preiskavah.

Tovarna od takrat posluje dobro, Avstrijci so se odločili razdeliti proizvodnjo papirja med obrat v Avstriji in vevško papirnico ter tako v Ljubljani izdelujejo le ne-mokromočne papirje. Podjetje ima zmerno rast in stalno vlaga v posodobitev proizvodnje, samo v 2014 in 2015 okoli 15 milijonov eur.

Število zaposlenih je v zadnjih letih bolj ali manj enako, med 250 in 300, plače so redne, tudi gospodarsko krizo so v precej izpostavljeni panogi relativno dobro prešli.