Posojilo za 2. tir smo dobili, a kaj skrbi Alenko Bratušek? In kaj lahko skrbi davkoplačevalce

Blaž Čermelj
6

Že kar nekaj mesecev se je vedelo, da bo meseca maja dokončno jasna usoda projekta drugi tir. Bo ta dokončno stekel, ali pa se bo po nekaj začetnih gradbenih delih ustavil.

Sedaj je že čas, da lahko ministrici Alenki Bratušek priznamo, da je projekt uspela spraviti iz mrtve točke. Dočakali smo morda najtežje pričakovano novico. EIB (Evropska investicijska banka) je podjetju 2TDK odobrila 250 milijonsko posojilo namenjeno gradnji drugega tira.

Pričakovati je, da bo projekt kmalu finančno zaprt. Do tega manjka še odobritev posojil pri državnih bankah in sprejem državnega poroštva za zadolžitve podjetja 2TDK.

Zaskrbljen ministričin obraz

Odobritev posojila so nekateri pojmovali kot resno politično zmago ministrice Alenke Bratušek pri uspešni izvedbi projekta. A nekaj bega. Res je, da je ministrica takšno odločitev verjetno pričakovala. A vseeno je njena nenavdušenost ob objavi novice zgovorna. Na tiskovni konferenci je namreč ministrica bolj kot navdušeno delovala resno, celo zaskrbljeno. Kar pa zagotovo ni dober znak.

Več kot očitno torej ni čas za odpiranje šampanjcev, ne glede na to, kaj prihaja iz ust vladajoče politične garniture, ki vodi ta projekt.

Več kot očitno torej ni čas za odpiranje šampanjcev, ne glede na to, kaj prihaja iz ust vladajoče politične garniture, ki vodi ta projekt. Le upamo lahko, da je v ozadju te ministričine zaskrbljenosti in obrambne drže v ospredju kakšen formalen vzrok. Družbo 2TDK namreč čakajo v naslednjih dneh in tednih zaključna pogajanja glede finančne konstrukcije. Dogovoriti se je potrebno o formalnih pogojih posojila EIB, med drugim tudi o obrestni meri. Ob tem bo EIB najverjetneje zahtevala tudi sprejem državnega poroštva za prejeta sredstva. Sledi tudi zaključek pogajanj s komercialnimi bankami.

Delitev poslov izvajalcem je povezan z velikimi tveganji

A kot nas učijo izkušnje iz prejšnjih projektov, zlasti avtocest, je ministričina zaskrbljenost  bolj upravičena iz drugih razlogov. Zbiranje denarja je le prvi del naloge. Sledi še njegovo podeljevanje na javnih razpisih. Tu pa nas pretekle izkušnje učijo, da gre lahko narobe marsikaj.

Dokaz za naše besede se trenutno piše kar sam. Le da je v tem primeru akter te zgodbe DARS, ki skuša že več kot eno leto začeti z gradnjo karavanškega predora. Danes je že jasno, da bo projekt zaradi sporov glede izvajalca projekta močno zamujal.

Bodimo jasni, v Sloveniji nikakor ni v interesa, da bi se vzpostavil pregleden trg gradbenih poslov. Dokaz za to je sistematično oviranje tujih izvajalcev, ki praktično nikoli ne pridejo blizu. Razen pri predorih, kjer imajo slovenska gradbena podjetja premalo izkušenj za samostojno izvedbo projektov. V primeru, da reference slučajno imajo (denimo prek zunanjih partnerjev), pa jim cenovno niti približno niso konkurenčni.

SCT, Primorja in Vegrada ni več. A njihovi nasledniki na gradbenem področju s skupnim nastopom za gradnjo viadukta Glinščica dokazujejo, da znajo za svoj žep zelo dobro sodelovati.

S propadom gradbenih mastodontov stare prakse niso umrle

Gradnjo objektov, ki niso predori, bodo glede na pretekle izkušnje skoraj zagotovo dobili slovenski izvajalci. Vprašljivo pa je, za kakšno ceno. Zanimivo bo videti, ali bo boj med njimi potekal po tržnih pravilih. Se bodo na razpise prijavljali vsi za pošteno ceno. Ali pa si bodo posle, tako kot nekoč pri dvorcu Zemono, kartelno razdelili? Bodisi s pomočjo konzorcijev v podjetjih, ali pa bo šlo za vezane posle drugje.

To je ena najhujših kršitev tržnega gospodarstva, bodo nadzorni organi in podjetje 2TDK znali prepoznati prevare? SCT, Primorja in Vegrada ni več. A njihovi nasledniki na gradbenem področju: Kolektor Koling, Pomgrad in Riko s skupnim nastopom za gradnjo viadukta Glinščica dokazujejo, da znajo za svoj žep zelo dobro sodelovati. Na razpis so poslali za kar 5,5 milijonov evrov dražjo ponudbo kot manjše podjetje Nival. Njihova prijavna cena je tako skoraj 60 % dražja, takšna razlika pa s stališča gradbene stroke prav gotovo ni razumna.

Pri predorih bodo slovenska podjetja hočeš nočeš morala nastopati v kombinaciji s tujimi partnerji. Tudi tu bo zanimivo videti, kako prijazno bodo na razpisih sprejeti. Bo izbran najugodnejši ponudnik, ali pa se bodo razpisi tako kot pri predoru Karavanke spreminjali v dolgotrajne sodne bitke, ki bodo na koncu naplavljale sumljive zmagovalce.

Ministričina zaskrbljenost torej ni neupravičena. Zbiranje denarja ji gre dobro od rok. A potrebno ga bo še razdeliti, bdeti nad izvajanjem projekta in nekoč tudi vrniti.

6 KOMENTARJI

  1. Očitno je, da gradnjo 2. tira vodi mafija iz ozadja, nam na oči pa so postavili diletante, ki so sicer zgovorni in kažejo odločnost, ker se zavedajo, da imajo zaščiten hrbet.
    Prva v vrsti diletantskega orkestra je dirigentica Alenka Bratušek.
    Ta v javnosti razkazuje svojo bogato neznanje, zaradi podpore iz ozadja, pa je arogantna, vsiljiva in domišljava. Pozorni in kolikor tolikor strokovno poučeni spremlejvalci projekta 2. tir pa lahko opazijo njeno popolno neznanje.
    Pred časom je bila v državnem zboru organizirana javna predstavitev projekta. Mnogo,mnogo prepozno, a še vedno dovolj zgodaj, da bi lahko pred vsem Bratuškova popravila največje kikse, ki spremljajo projekt.
    Na predstavitvi je nastopila cela vrsta dobronamernih strokovnjakov, ki so opozorili na napake. Če odštejemo napačno izbiro trase, ki se je ne da več spremeniti, pa je bila podana vrsta koristnih pripomb, s katerimi bi lahko prenapihnjena ministica vsaj delno rešila popolni fijasko.
    Pripombe so bile takšne narave, da v bistvu ne bi prizadele mafije, ki iz ozadja vodi projekt in bi si kljub vsemu lahko razdelila ekstra profite. Pripombe bi le odpravile največje kiske, ki bodo še zelo teple prenapeto ministrico.
    Bile so v bistvu namenjene njej in če bi razumela probematiko, bi jo lahko zaščitile pred blamažo, ki bo zanesljivo nastala potem, ko bo 2. tir predan prometu.
    Ena izmed pripomb je bila ta, da je popolnoma po nepotrebnem uporabljena računska hitrost 160km/h. Zmanjšanje računske hitrosti bi omogočilo izgradnjo dvotirnih predorov, kar bi gradnjo pocenilo in omogočilo izpolnitev obljube lokalnemu prebivalstvu, da je gadnja 2, tira tudi dvotirna proga. Z izgradnjo enotirne proge z računsko hitrostjo 160km/h pa dvotine proge nikoli ne bo. Vprašanje je tudi, ali bo obstoječi tir sploh opuščen.
    Iz tega je jasno vidno, ta gospa Bratušek ne le da je napihnjena, domišljava in strokovno nedorasla nalogi, je tudi lažnjiva.
    Druga še mnogo večja napaka pa je uvedba enosmerne elektro vleke.
    Strokovnjaki za elektrovleko so jasno povedali, da je enosmerna elektrovleka neučinkovita. Omogoča omejeno kapaciteto vlakov, se pravi število vagonov v kompozciji. Števila vagonov ni mogoče povečati niti z dovprego dodatne lokomotive, saj se v primeru enosmernega napajanja elektična moč porazdeli na obe lokomotivi in z dovprego samo še zmanjšamo pogonsko moč lokomotive.
    Strokovnjaki so jasno opozoril na to, da z enosmernimi lokomotivami ne moremo zavirati vakovne kompozicije, ki vozi navzdol. Zaviranje je možno le z zavorami, kar povzroča veliko obrabo zavor, koles in tirnic, razen tega se pri zaviranju pregrevajo zavorne obloge, ki razpadajo in netijo požare.
    Hudo bogokletna je bila izjava, da bi namreč uvedba izmeničega toka na obstoječi progi povečala kapaciteto proge, in bi lahko gradnjo odložili še za nekaj let. Izmenični tok bi odpravil segevanje zavornih mehanizmov in prperečil požare,. V primeru izmeničnega toka lokomotiva sama zavira vlakovno kompozicijo, za to pa uporablka motor, ki se spremeni v generator in del elektrike pošilja v sistem za napajanje.
    Ministrica te logike ne razume, zato je gladko preslišala dobronamerni nasvet. Pod vtisom mafije, ki je lačna denarja, z vemi silami pospešuje gradnjo in želi ustreči mafiji, ki se bo na koncu potuhnila in ostala anonimna. Ministica pa bo žrtveno jegnje in cela Slovenija bo vedela, da je ona povzročila neumnost, ki se ji reče 2. tir.

  2. Pravzaprav nima davkoplačevalcev kaj skrbeti.

    Kot po navadi, bo polovico načrtovanega denarja pobrala “globoka država”.

    Davkoplačevalcev ne bo zaskrbelo niti potem, ko bodo nastopile “podražitve”, saj so tudi tega navajeni.

    Ministrica za infrastrukturo je nekoč, ko je bila žal tudi premierka, že rešila iste sodelujoče 4 (štiri) milijarde dolgov in jih preložila na davkoplačevalska pleča. Ni vrag, da bi odpovedala ravno pri drugem tiru.

    Davkoplačevalci pa nič!

    Če se tako znajdejo, pravijo, so že vredni našega zaupanja.

  3. Prejšnji premier dr. Miro Cerar je sveto obljubljal, da zaradi finančnega sodelovanja EIB in poslovno zainteresirane sosednje Madžarske davkoplačevalci v RS ne bodo dolžni prispevati za projekt 2TDK niti stotina.
    Aktualni premier Šarec in pristojna ministrica Bratuškova sta se najprej odrekla finančnemu sodelovanju Madžarske ali katere druge zainteresirane sosednje države, potem pa sta zastavila “rezervni scenarij” nadomestnega financiranja s posojili komercialnih bank. Kar pomeni, da se obetajo nepredvideno višji stroški posojil, ki bodo slej ko prej prizadeli tudi državni proračun oz. davkoplačevalce v RS.
    Nemara pa bo uspelo sedanjim oblastnikom dodatne nepredvidene finančne obveznosti davkoplačevalcev v RS potuhnjeno časovno prenesti šele na naslednjo vlado RS, ko premiera Šarca, ministrice Bratuškove in direktorja 2TDK Zorka že zdavnaj ne bo več “pri koritu” in se bo s posledicami prikritega nalaganja dodatnih bremen na davkoplačevalce v RS morala ne kriva ne dolžna spopasti katera od naslednjih vlad RS.

  4. Novi “TEŠ 6″-glej,”zelena luč” !! “Pravi ljudje” so navdušeni,manejo si roke,čestitajo,vriskajo..narod/raja zmedeno gleda in pohlevno “z nogami menca”. Saj bo boljše : spet smo “nadrsali”,plačati bo vseeno potrebno!
    Narod vse “pozlati”,samo “izzigrati” ga je potrebno ! Narod/raja je tiho,še “ust” ne more odpreti. Kdo bo kriv ?
    Narod !!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime