Poročilo varuha človekovih pravic spodbudno, a opozarja na nesprejemljivo diskriminacijo učencev zasebnih OŠ
Uredništvo
- 22. 10. 2020 ob 20:44
- 8 komentarjev
Državni zbor je na svoji redni seji obravnaval tudi poročilo varuha človekovih pravic za leto 2019. Poročilo, ki je nastajalo zadnjih nekaj mesecev, je na splošno pozitivno, saj ugotavlja "da je v Republiki Sloveniji standard spoštovanja človekovih pravic visok."
Kot dodaja varuh, pa je potrebno storiti tudi korak naprej na področju preprečevanja revščine, ki je naraščala kljub gospodarski konjunkturi. Težava pa so tudi neuresničena priporočila, ki jih je iz preteklih let ostalo neuresničenih več kot 200. Varuh je sicer letos državnim institucijam predlagal 158 priporočil.
Med njimi tudi priporočilo vladi in DZ, da čim prej zagotovita enakopravni položaj vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja, kar z odpravo diskriminacije učencev v zasebnih osnovnih šolah z javno veljavnim programom v sedmih mesecih na oblasti ni storila niti desnosredinska vlada.
Varuhova priporočila pravno sicer niso zavezujoča, vendar so po njegovem mnenju pomemben pokazatelj, koliko se vlada dejansko zavzema za krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji.
Urad je letos izdal poročilo v dveh oblikah, tako krajšo tiskano različico kot celotno poročilo lahko najdete na tej povezavi.
Zaradi situacije z novim koronavirusom, varuh človekovih pravic Peter Svetina je namreč v karanteni, je poročilo v Državnem zboru zagovarjal njegov namestnik Miha Horvat.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina v svojem prvem priporočilu ugotavlja, da je raven varstva človekovih pravic v Sloveniji visoka, čeprav je mogoče najti še veliko področij, kjer so določene družbene skupine izključene ali prikrajšane. Med njimi poročilo izpostavlja zlasti revščino, ki lahko prizadene tako zaposlene kot brezposelne, saj opaža "da se v družbi povečuje revščina, ki je raznovrstna in večplastna. Tudi v letu 2019 se je, in to kljub gospodarski konjunkturi, kar je še posebej skrb vzbujajoče".
Opozarja pa tudi na položaj starejših, med katerimi so po mnenju varuha stiske čedalje pogostejše. Pri tem opozarja zlasti na problem osamljenosti in občutek, da so starostniki zgolj breme drugim. Prav tej skupini je varuh v letu 2019 namenil precejšnjo pozornost, napredek na tem področju pa je bil v nekaterih primerih izjemen.
Posebno kritiko varuh namenja tudi dejstvu, da državni organi ne spoštujejo ne le priporočil varuha, temveč tudi sodb Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pri tem je izpostavil tudi "nesprejemljivo stanje, da še vedno ni prišlo do ustreznega
odziva zakonodajalca na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o javno veljavnih programih osnovnošolskega izobraževanja." V zvezi s tem je ostalo nespoštovano varuhovo priporočilo vladi že iz leta 2017, naj čim prej pripravi, Državni zbor pa sprejme ustrezne zakonske spremembe za zagotovitev enakopravnega položaja vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja, kot do določa odločba ustavnega sodišča iz leta 2014. Ker ta diskriminacija otrok v zasebnih OŠ z javno veljavnim programom še ni odpravljena, je varuh izdal ponovno priporočilo glede tega vprašanja.
Urad varuha človekovih pravic je v letu 2019 sicer obravnaval kar 4.600 zadev ter ugotovil 305 nepravilnosti s strani 48 različnih organov. Pri kršitvah pa je najpogosteje šlo za kršitve načela dobrega upravljanja, otrokovih pravic ter pravne in socialne države.
Namestnik varuha Miha Horvat pa je v zagovoru pred poslanci izpostavi zlasti dejstvo, da še vedno nismo sprejeli zakona o dolgotrajni oskrbi, zamude pri invalidskih odločbah ter nedostopnost šol za gibalno ovirane učence.
Izrazil je tudi željo, da bi boj proti prekariatu postal ena prednostnih nalog države.
Poročilo je v razpravi prejelo podporo vseh poslanskih skupin.
Kot dodaja varuh, pa je potrebno storiti tudi korak naprej na področju preprečevanja revščine, ki je naraščala kljub gospodarski konjunkturi. Težava pa so tudi neuresničena priporočila, ki jih je iz preteklih let ostalo neuresničenih več kot 200. Varuh je sicer letos državnim institucijam predlagal 158 priporočil.
Med njimi tudi priporočilo vladi in DZ, da čim prej zagotovita enakopravni položaj vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja, kar z odpravo diskriminacije učencev v zasebnih osnovnih šolah z javno veljavnim programom v sedmih mesecih na oblasti ni storila niti desnosredinska vlada.
Varuhova priporočila pravno sicer niso zavezujoča, vendar so po njegovem mnenju pomemben pokazatelj, koliko se vlada dejansko zavzema za krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji.
Urad je letos izdal poročilo v dveh oblikah, tako krajšo tiskano različico kot celotno poročilo lahko najdete na tej povezavi.
Zaradi situacije z novim koronavirusom, varuh človekovih pravic Peter Svetina je namreč v karanteni, je poročilo v Državnem zboru zagovarjal njegov namestnik Miha Horvat.
Standard spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji je visok
Varuh človekovih pravic Peter Svetina v svojem prvem priporočilu ugotavlja, da je raven varstva človekovih pravic v Sloveniji visoka, čeprav je mogoče najti še veliko področij, kjer so določene družbene skupine izključene ali prikrajšane. Med njimi poročilo izpostavlja zlasti revščino, ki lahko prizadene tako zaposlene kot brezposelne, saj opaža "da se v družbi povečuje revščina, ki je raznovrstna in večplastna. Tudi v letu 2019 se je, in to kljub gospodarski konjunkturi, kar je še posebej skrb vzbujajoče".
Opozarja pa tudi na položaj starejših, med katerimi so po mnenju varuha stiske čedalje pogostejše. Pri tem opozarja zlasti na problem osamljenosti in občutek, da so starostniki zgolj breme drugim. Prav tej skupini je varuh v letu 2019 namenil precejšnjo pozornost, napredek na tem področju pa je bil v nekaterih primerih izjemen.
Posebno kritiko varuh namenja tudi dejstvu, da državni organi ne spoštujejo ne le priporočil varuha, temveč tudi sodb Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pri tem je izpostavil tudi "nesprejemljivo stanje, da še vedno ni prišlo do ustreznega
odziva zakonodajalca na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o javno veljavnih programih osnovnošolskega izobraževanja." V zvezi s tem je ostalo nespoštovano varuhovo priporočilo vladi že iz leta 2017, naj čim prej pripravi, Državni zbor pa sprejme ustrezne zakonske spremembe za zagotovitev enakopravnega položaja vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja, kot do določa odločba ustavnega sodišča iz leta 2014. Ker ta diskriminacija otrok v zasebnih OŠ z javno veljavnim programom še ni odpravljena, je varuh izdal ponovno priporočilo glede tega vprašanja.
Urad varuha človekovih pravic je v letu 2019 sicer obravnaval kar 4.600 zadev ter ugotovil 305 nepravilnosti s strani 48 različnih organov. Pri kršitvah pa je najpogosteje šlo za kršitve načela dobrega upravljanja, otrokovih pravic ter pravne in socialne države.
Na nekaterih področjih ni sprememb
Namestnik varuha Miha Horvat pa je v zagovoru pred poslanci izpostavi zlasti dejstvo, da še vedno nismo sprejeli zakona o dolgotrajni oskrbi, zamude pri invalidskih odločbah ter nedostopnost šol za gibalno ovirane učence.
Izrazil je tudi željo, da bi boj proti prekariatu postal ena prednostnih nalog države.
Poročilo je v razpravi prejelo podporo vseh poslanskih skupin.
Povezani članki
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
STAJERKA2021
Moje mnenje je, kdor hoče otroka vpisati v zasebno osnovno šolo, NAJ JO TUDI V CELOTI PLAČUJE.
Zasebno je zasebno - javno pa je javno.
To pomeni, že v OŠ boste vzgajali v zasebni šoli "elito", ker bo kasneje vedno predznak, da pa izhajajo iz zasebnih šol.
Otroci iz podeželja in manjših krajev so tukaj diskriminirani, ker nimajo pogojev za obiskovanje elitnih zasebnih šol, že zaradi razdalje, saj so zasebne šole vse samo v večjih mestih.
Tako da, vseskozi se bodo ti otroci, pa ni rečeno da so tudi najbolj bistri, kitili s prednostjo šolanja na zasebni OŠ. Bodo zaradi tega imeli tudi kasneje pri vpisih ugodnosti? Mogoče kasneje ugodnosti pri zaposlitvi? Bodo zato tudi kaj boljši? Bolj uporabni? Razen, da imajo starše, ki se imajo za del elite. Za "elito" pa seveda javno šolstvo ni dovolj dobro!
MEFISTO
Štajerka, ne boš verjela, da nam v resnici zelo manjka elit. Pa ne kakršnihkoli samooklicanih elit, kot smo jih vajeni na levici, pač pa onih pravih, ki zmorejo več. Družbe, ki kaj dajo na prave elite, prednjačijo pred ostalimi, mi pa zaostajamo, ker se zadovoljujemo z vulgo levimi elitami. Ne vem.če se zavedaš, da si s vojim pogromom povprek nad elitami nehote nasedla komunistični oziroma socialistični miselnosti, kar pravzaprav pričakujejo od tebe in od vseh nas in ustvarjajo življenski prostor za svoje elite, ki eksistirajo na tujem denarju ter znanju.
MEFISTO
Odrekam se nadaljni polemiki, ker opažam, da nisi razumela logike mojega razmišljanja kot je neupravičeno očital Peter spoštovani. Kraševki. Sicer sem pa debatiral o porebnosti elit nasploh, ne pa o samozvanih elitah s Kumrovške Sorbone, ki so bila vsiljene, ker je pač bila na oblasti partija. Bolj kot Sahara dežja potrebujemo elite na področju znanja, ustvarjalnosti in življenskega stila, zato moramo preseči vsiljeno uravnilovko na vseh teh in drugih področjih.
Alojzij Pezdir
Za civilizirano in demokratično državo in družbeno skupnost je nevzdržno, da njeni sicer demokratično, legalno in legitimno izvoljeni zakonodajna ter izvršilna veja oblasti v zakonsko določenem ali vsaj "razumnem roku" ne izvršujeta veljavnih in izvršljivih odločb Ustavnega sodišča RS ali Evropskega sodišča za človekove pravice.
Že štiri leta neizvršena jasna in veljavna odločba Ustavnega sodišča RS v zvezi z diskriminatornim financiranjem šolskih programov obvezne devetletke pa ni edina, ki so jo doslej protiustavno ignorirali poslanci kar dveh sklicev DZ RS ter ministri treh zadnjih vlad RS (Cerarjeve, Šarčeve in aktualne Janševe!).
Neizvršenih veljavnih odločb Ustavnega sodišča RS je zagotovo še nekaj in med njimi je vse bolj "vroča" in pereče izzivalna odločba o neustavnosti veljavnega sorazmernega volilnega sistema z rokom nujne spremembe do konca letošnjega leta.
Veljavni sorazmerni volilni sistem, po katerem volimo zakonodajno oblast oz. Državni zbor RS, je namreč neustaven zaradi protiustavne neenakosti med volivci in izvoljenimi kandidati (neenakost je izražena v razmerju 1 : 3,8; kar pomeni, da nekje za izvoljenega poslanca zadošča zgolj en glas, drugje pa so potrebni skoraj štirje, na drugi strani pa je tudi med izvoljenimi poslanci neenakopravno razmerje v potrebni podpori skorajda 1 : 4).
A ta nesprejemljiva količinska neenakopravnost ter neustavna diskriminacija med različnimi in količinsko neprimerljivimi volilnimi okraji ter posledično med volivci, kandidati in izvoljenimi poslanci ni edino, kar v temeljih spodjeda ustavno načelo "en volivec - en glas" ter načelo enakosti med volivci in kandidati, in sicer ne glede na kraj kandidiranja in kraj izvolitve.
Najmanj enako neustavna, nedemokratična in nesprejemljiva je druga kršitev veljavne ustave in v njej zapisanega načela, da morajo imeti volivci ključen in odločilen vpliv na izbiro oz. izvolitev poslancev.
Po veljavni ustavno in demokratično sporni volilni zakonodaji namreč imajo izključen vpliv in pravzaprav nesprejemljiv monopol na oblikovanje kandidatnih list najožja vodstva političnih strank, ki svoje najbolj zveste in poslušne člane samovoljno postavljajo na najvišja mesta kandidatnih list v t. i. "izvojljivih" volilnih enotah.
Skratka, volivci po veljavnem neustavnem sorazmernem volilnem sistemu v volilnih okrajih in enotah nimajo nikakršnega vpliva ne na razpored kandidatov na kandidatnih listah, ne na kandidiranje določenih kandidatov v določenih volilnih enotah in okrajih ter seveda tudi ne na končno in veljavno izvolitev posameznih kandidatov.
Volivci pravzaprav le formalistično in "post festum" potrjujejo svojo vnaprejšnjo privrženost določeni politični stranki in s svojim glasom le demonstrativno pritrdijo vnaprejšnji samovoljni kadrovski izbiri strankarskega vodstva. Zaradi česar je rezultat takih ustavno in demokratično invalidnih volitev vse bolj odtujena in vse bolj samopašna parlamentarna oblast politične strankokracije namesto resnično demokratične ljudske demokracije, kot jo narekuje ter na papirju terja in zagotavlja veljavna Ustava RS.
Rezultat neustavnega sorazmernega volilnega sistema pa ni le vse bolj odtujena in samo sebi odgovorna vladajoča strankokracija, ampak tudi vse večja politična apatičnost državljanov in vse slabša volilna udeležba. Posledično pa tudi vse nižja stopnja zaupanja v izvoljene funkcionarje in organe oblasti, vse nižji ugled izvoljenih političnih funkcionarjev, vse skromnejša konkurenca med potencialnimi kandidati ter vse slabša strokovna, politična in etična kompetentnost izvoljenih kandidatov iz vrst izbrancev odtujene in samopašne vladajoče strankokracije.
Očitno bi bila edina učinkovita rešitev v državi, kjer izvoljena zakonodajna in izvršilna veja oblasti selektivno in samovoljno v zakonsko predpisanih rokih ne-spoštujeta, ne-izvajata in ne-izvršujeta veljavnih odločb Ustavnega sodišča RS, da prevzame v takih primerih izjemoma in začasno zakonodajno vlogo Ustavno sodišče RS samo, ali pa da o ustavno spornem delu veljavnega zakona samostojno oblikuje jasno in nedvoumno referendumsko vprašanje ter razpiše referendum in pridobi obvezujočo demokratično odločitev večine aktivnih volivcev kot ustavnega najvišjega suverena v RS.
Zelo vzgojno za politično sprte, nedržavotvorne in neodgovorne parlamentarne politične stranke, ki ne znajo, ne želijo, ali celo izrecno nočejo izvrševati veljavnih in izvršljivih odločb Ustavnega sodišča RS, pa bi bilo, da bi v takem primeru imelo Ustavno sodišče RS možnost nedržavotvoren parlament in nedržavotvorno vlado dobesedno razpustiti ter razpisati izredne parlamentarne volitve, na katerih pa ne bi smeli kandidirati ne poslanci in ne ministri iz pravkar razpuščenih izvoljenih organov zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki niso bili sposobni v skladu z vladavino prava v RS izvajati in izvrševati veljavni ustavni red, dosledno spoštovati in izvrševati veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS.
MEFISTO
Glej sklep ustavnega sodišča iz aprila 2020, skaterim je delno negiralo prvotni sklep ustavnega sodišča prejšnega sklica. Naj spomnim, da je lani SDS hotela intervenirati v smeri izpolnitve prvotnega sklepa ustavnega sodišča, pa je Tonin zviška zavrnil podpise poslancev NSi, češ da je dogovorjen s takratno koalicijo, da bo v celoti realizirala ustavno odločbo. Toliko drži beseda levičarjev, morda pa tudi beseda naivnega Tonina.
MEFISTO
Je ali ni dovoljeno upravičeno kritizirati neodzivnost in zlizanost varuha človekovih pravic z levico?
MEFISTO
Institucija varuha človekovih pravic je bila doslej le velik davkoplačevalski oziroma proračunski strošek in ni upravičila svojega obstoja.
Poleg tega smo imeli tudi izredno smolo pri izbiri posameznih varuhov, od prvega do tega zadnjega.
Vsakokratni varuh tako imenovanih človekovih pravic je bil doslej le varuh interesov poliitične sleparske in plenilske levice.
Pravzaprav so vsi varuhi doslej služili temu, da se tam, kjer bi se moralo, ni nič spremenilo.
APMMB2
Ponavlja se iz leta v leto. Varuh človekovih pravic podaja poročila, ki vsebujejo v glavnem enake ugotovitve. Nič bistvenege se ne spremeni in nihče se ne vpraša, ali ima takšno poročanje sploh kakšen smisel?
Vprašanje je: ali so pripombe neuresničljive? Bebave?
Ali pa je slovenska družba neobčutljiva za pripombe?
Obravnava poročila pa je priložnost, da se razživijo socialno čuteči poslanci, ki nesebično razdajajo sladke besede, seveda dokler so v soju žarometov, nato, ko zapustiji dvoreno pa jih boli kurac, da rečem po slovensko.
To je licemreje, ki ga drago plačuje država in se otrese vse oodgovorenosti. Tam inmate varuha, on vas naj reši. Ali se res smešimo? Če bi ga ukinili in denar namenili revnim, bi vsaj nekaj otrok osrečili, tako pa preveč ljudi razočaramo, ker jim dajemo lažno upanje, da bodo dosegli pravico. Praviloma nihče ne uspe, varuh pa mu svetuje, obrnite se na drugi naslov, mi smo samo lepa fasada.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.