Policija pri psihoanalitiku Vodebu preverjala, ali je Urška Klakočar Zupančič zanj res "izključno spolni objekt"

Zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK

Psihoanalitika Romana Vodeba je v nedeljo obiskala policija. Zadeva sega v konec izteklega se leta, prijavo na policijo je podala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, in se nanaša na dve oddaji Faktor, na katerih je Vodeb s pomočjo psihoanalize analiziral Klakočar Zupančičevo. Na način, ki "gre prek žaljivega" in "prestopa mejo razčlovečenja človeka", je prepričana prva predstavnica zakonodajne veje oblasti. 


Poleg tega je Klakočar Zupančičeva podala tudi prijavo na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve zoper TV3, ki predvaja oddajo Faktor.


Glede okoliščin dogodka in smotrnosti prijave Vodeba policiji s strani prve političarke v državi smo povprašali tudi pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča, zanimalo pa nas je tudi mnenje Vodeba samega.


Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pred novim letom dala odmeven intervju za Siol, ki je odmeval predvsem zaradi njenega poziva Jocu Pečečniku in njemu podobnim, da naj "razmišljajo manj kapitalistično". Le nekaj dni kasneje je čisto po kapitalistično na Dunaj letela z vladnim Falconom.


Med ostalim pa se je v intervjuju še potožila, da nobena ženska v politiki še ni bila ponižana tako kot ona. "Recimo to, česar sem bila deležna v desnih novičarskih portalih, predvsem tudi v televizijski oddaji Faktor, kjer me je nekdo, ki se ima za psihoanalitika, analiziral in predstavil izključno kot spolni objekt," je takrat izjavila. Hkrati pa dodala, da je na željo svojih bližnjih pred dnevi podala prijavo na policijo zoper »tega psihoanalitika« (ki ni nihče drug kot za mnoge kontroverzni, predvsem pa zelo neposredni dvojni magister Roman Vodeb), ter tudi na AKOS, saj meni, da gre za sovražni govor.


Zaenkrat sicer ni točno jasno, katera oddaja faktorja je tista, ki je tako razbesnela Klakočar Zupančičevo, da je vložila prijavo na policijo oziroma AKOS. Največkrat se omenjata oddaji 818 (Parada ponosa) s konca decembra in 784 (Faktor Profil: Urška Klakočar Zupančič) s konca oktobra lani, v katerih je gostoval Vodeb. Med drugim je denimo izjavil, da je predsednica državnega zbora "kot podivjana kobila, ki je ne moreš osedlati, ker toliko leta, da je noben jezdec ne ukroti". Glede njenega poplesavanja in mahanja množici pred častno četo slovenske vojske na lanski proslavi ob dnevu državnosti pa je Vodeb ocenil, da se (pred vojaki) nastavlja kot seksualni objekt in pričakuje, da si jo bodo moški želeli.


https://twitter.com/RomanVodeb/status/1617148322212347905

Voditelj oddaje Faktor, Aljuš Pertinač, je za revijo Reporter dejal, da "o tej političarki ni bilo izrečeno nič žaljivega, nič kaznivega. Klakočarjeva pa bi se morala zavedati, da je na funkciji, ki prinaša tudi najvišji prag dovoljene kritike". Zavrnil je tudi navedbe, da bi imel Vodeb sovražni odnos do žensk. Nasprotno, "v svoji knjigi Prvi spol jih čisla", je še dodal Pertinač.


Roman Vodeb je za naš medij povedal, da so ga včeraj obiskali policisti trboveljske policijske postaje. Prvotno so ga za "izjavo" prosili že v petek, a je bil takrat odsoten. Vodeb je dejal, da je vedel, za kaj gre, saj je poznal namere predsednice državnega zbora iz decembrskega intervjuja na Siolu. Kot datum kršitve je bil naveden 20. oktober 2022, kar pomeni, da je bila »sporna« 784. oddaja Faktorja. Vodeb naj bi kršil Zakon o varstvu javnega reda in miru, in sicer 1. odstavek 6. (nasilno in drzno vedenje) in 7. člena (nedostojno vedenje) tega zakona, ki omogočata kazen med 100 in 500 evri. Gre za prekršek.


https://twitter.com/RomanVodeb/status/1617558162600759297

Zakon o varstvu javnega reda in miru

                                          2. člen (opredelitev izrazov)


5.      nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.

  6. člen (nasilno in drzno vedenje)


(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 tolarjev. ...


                                             7. člen (nedostojno vedenje)


(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.



»V vseh svojih intervjujih in ekspozejih sem predvsem oz. zgolj poučen, torej izobraževalen, s pridihom kritične misli. In to sem navedel tudi v svoji izjavi«, je o tem dejal Vodeb.



Profesor Letnar Černič: Gre za neokusne izjave, ki pa jih varuje svoboda političnega izražanja


Ali gre v Vodebovem primeru za sovražni govor, smo povprašali rednega profesorja za pravo človekovih pravic na pravni fakulteti Nove univerze, dr. Jerneja Letnarja Černiča. Osredotočali smo se predvsem na izjave, ki jih je Vodeb podal v Faktorju 784. Letnar Černič je povedal, da gre za žaljive, neokusne in nedostojne izjave gospoda Vodeba o obnašanju predsednice državnega zbora, kar pa ne pomeni, da jih ne varuje svoboda političnega izražanja kot temelj slovenske ustavne demokracije.


Kot pravi Letnar Černič, je Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi že ničkolikokrat poudarilo, da svoboda izražanja ne varuje zgolj pozitivnih izjav, ampak tudi žaljive in šokantne, še posebej v razmerju do nosilcev javnih funkcij in njihovega dela. Morebitno postopanje državnih institucij zoper televizijo in novinarje bi lahko pomenilo ustvarjanje zastraševalnega učinka zoper vse, ki niso lojalni trenutnim oblastem, je še povedal Letnar Černič.




https://twitter.com/KosirMartina/status/1617549750672269314
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Politika niso samo rdeče preproge in vladni falconi
Psihoanalitik Roman Vodeb je znan po svojem neposrednem, ostrem jeziku, ki je do subjektov njegove analize pogosto neizprosen in neprizanesljiv. Pri tem gre po okusu mnogih pogosto čez mejo, v nevljudno, nesramno, celo žaljivo govorico. Spet drugi ga ravno zaradi takšnega pristopa radi poslušajo in mu, vsaj po tihem, prikimavajo. Tudi do nove predsednice državnega zbora v nastopih na Faktorju, milo rečeno, ni bil nič prizanesljiv. Novinka v politiki, ki še ni pridobila trde kože, potrebne v tem poklicu, se ob tem nedvomno upravičeno počuti prizadeto. Po drugi strani pa bo tudi Klakočar Zupančičeva počasi morala doumeti, da visoka politična funkcija ne prinaša le lepot in privilegijev, kot so častni sprehodi po rdeči preprogi, klanjanje in nasmehi obkrožajočih, prestižni sprejemi in koncerti ter luksuzna letalska potovanja. Politika ima tudi svojo temno plat – pravico ljudi, državljanov, volivcev, da do svojih izvoljenih predstavnikov niso samo kritični, temveč kdaj tudi nesramni in žaljivi. To pravico jim nenazadnje daje tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, kot je opozoril profesor dr. Letnar Černič. Pošiljanje policije nad Vodeba, karkoli že si o njegovih diagnozah in manirah mislimo, zato prej izpade pretirano kot pa smotrno dejanje. Še posebej od vodje zakonodajne veje oblasti, ki je predsednika vlade nedavno javno svarila, da se bo prva oglasila, če bo on nad protestnike, ki v svojem izražanju in dejanjih do oblastnikov niso nič kaj vljudnejši od Vodeba, poslal policijo. Njeno samopomilovanje, da "še nobena ženska v politiki ni bila ponižana kot ona", pa je že na meji patetike. In nespoštovanja do številnih predhodnic, do katerih javno mnenje ni bilo nič bolj prizanesljivo.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike