Kakšna je trenutna slika jesenskih lokalnih volitev

Predsednik DZ Zoran Stevanović je v sredo razpisal redne lokalne volitve, ki bodo potekale 15. novembra. Slovenija bo v 212 občinah volila člane občinskih svetov in župane za naslednji štiriletni mandat. Zaenkrat še ni znano, ali bodo volili tudi tujci tretjih držav – junija je prišlo do sprememb zakona o lokalnih volitvah, vendar pa bodo pobudniki septembra zbirali podpise za referendum.

V Ljubljani je v volilni imenik vpisanih več kot 20.000 tujcev tretjih držav, na lokalnih volitvah leta 2022 jih je volilo le okoli 1.500. Aktualni župan Zoran Janković je s 54.680 glasovi vodil daleč pred vsemi – lahko letos pričakujemo, da bo kaj drugače?

Lokalne volitve bodo letos 15. novembra. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v sredo podpisal odlok o njihovem razpisu, za dan razpisa pa določil 7. september. Takrat bodo začeli teči tudi vsi roki za volilna opravila, med drugim za vlaganje kandidatur in zbiranje podpisov podpore. Sam datum volitev sicer ni bil presenečenje, saj zakon določa, da se redne lokalne volitve opravijo tretjo nedeljo v novembru. Kjer v prvem krogu noben županski kandidat ne bo dobil večine glasov, bo drugi krog sledil dva tedna pozneje, torej 29. novembra.

Volivci bodo izbirali župane in občinske svetnike, način volitev v občinske svete pa je odvisen od velikosti občine. V večjih občinah se občinski sveti volijo po proporcionalnem sistemu, v manjših pa po večinskem. V občinah, ki imajo ustanovljene krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, bodo hkrati potekale še volitve v njihove svete. Te se po zakonu izvedejo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpisujejo pa jih župani. Od 7. septembra bo mogoče začeti tudi zbiranje podpisov za kandidature.

Ljubljana bo na letošnjih lokalnih volitvah očitno eno od politično bolj živahnih prizorišč. Zoran Janković, ki prestolnico vodi že skoraj dvajset let, je 8. maja na slavnostni seji Mestne občine Ljubljana napovedal vnovično kandidaturo – čeprav je na zadnjih volitvah dejal, da bo to njegov zadnji mandat. Če bo izvoljen tudi tokrat, bo Ljubljano vodil že sedmi zaporedni mandat.

Medtem se nabira vse več izzivalcev. V župansko tekmo so vstop napovedali mestni svetnik liste Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik Piratske stranke Slovenije Jasmin Feratović in pred kratkim tudi Mihael Jarc, ki bo kandidiral s podporo več neparlamentarnih strank.

Klakočar Zupančič pozvala na referendum – danes poteka zadnji dan predčasnega glasovanja

Poseben element negotovosti v predvolilno dogajanje prinaša nastajajoča povezava nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa. Napovedala sta skupen nastop z listo za ljubljanske lokalne volitve, kdo bo kandidiral oz. kdo bo nosilec liste, še ni dokončno določeno. Po napovedih naj bi se listi pridružili tako ljudje z izkušnjami iz mestne politike kot strokovnjaki z različnih področij.

Nekdanja predsednica DZ je na 24ur zvečer povedala, da se z Ropom trenutno ne ukvarjata s funkcijami. »V Ljubljani živim že 30 let. Ni mi vseeno, v kakšnem okolju živim. Seveda mi ni vseeno, v kakšni državi živim in v kakšnem svetu živim,« je dejala in dodala, da želijo Ljubljano vrniti ljudem, ki v Ljubljani živijo in delajo. Klakočar Zupančič je poleg tega tudi pozvala na referendum o parkirnem odloku, po njenem mnenju je bil umik odloka pravno sporen in tako ne bi smel imeti pravnih učinkov.

Bi se kateri od kandidatov lahko zares kosal z Jankovićem?

Ne potrebujemo nobene javnomnenjske ankete – tudi brez nje namreč lahko ocenimo, da je Janković zaenkrat še vedno najmočnejši kandidat. Vendar pa je letos na obeh političnih polih opaziti vse več nezadovoljstva z aktualnim županom. Tudi zato lahko pričakujemo, da se bo med kandidati znašlo še kakšno znano ime. Po nekaterih ocenah je malo verjetno, da bi Janković zmagal že v prvem krogu – kaj bi se dogajalo v drugem, pa je verjetno odvisno predvsem od tistih, ki Jankovića ne želijo več na županskem stolčku.

Po mnenju mnogih bi bil veliko boljši scenarij, da bi nasproti Jankovića imeli dovolj močnega protikandidata. Glasovi bi bili tako manj razdrobljeni, zmaga izzivalca pa bi bila veliko verjetnejša. A se takšno ime do sedaj še ni pojavilo. Znano je, da naj bi kandidirali tudi Uroš Jauševec, Jani Möderndorfer, Mojca Šetinc Pašek, vplivnež Aleksandar Repić. Slišati je bilo, da bi lahko kandidiral tudi Luka Mesec. Vendar pa je malo verjetno, da bi pri katerem od teh imen lahko že v prvem krogu računali na zmago, če sploh.

Volilna pravica je bila pri lokalnih volitvah zadnjih 24 let vezana na občino prebivanja, volili so lahko tudi tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Letos je prišlo do sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico tujcem tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Državljani drugih članic EU pravico še imajo. Janković je prepričan, da je bila sprememba sprejeta prav zaradi njega.

Vendar pa so pobudniki referenduma vložili podpise za začetek referendumskega postopka, zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum bo potekalo od 1. septembra do 5. oktobra. Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da državljani tretjih držav ne bodo mogli voliti le, če bodo spremembe zakona začele veljati še pred volitvami.

V Ljubljani je bilo v času prejšnjih volitev v volilni imenik vpisanih 21.935 državljanov tretjih držav. Glasovalo naj bi jih okoli 1.500. Tudi če so vsi svoj glas namenili Jankoviću, njihovi glasovi niso bili odločilnega pomena. Dobil je namreč 54.680 glasov (61,83 odstotka), na drugem mestu pa je bila Nataša Sukić (Levica), ki je dobila 8.495 glasov. Skupaj je glasovalo 89.424 volivcev, volilna udeležba pa je bila 39,98-odstotna.