Področja, kjer je Slovenija med najslabšimi na svetu: učinkovitost javnega sektorja
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi smo objavili lestvico globalne konkurenčnosti, ki jo s poglobljeno analizo 136 svetovnih držav vsako leto pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF).
Slovenija je po indeksu globalne konkurenčnosti zasedla 56. mesto, pri čemer se po kriterijih učinkovitosti javnega sektorja, zbirokratiziranosti, rigidnosti trga dela, vplivom davkov na spodbudo za delo ter v zmožnosti privabljanja in zadržanja talenta uvršča med najslabše države na svetu.
Na Domovini bomo v seriji člankov vzelo pod drobnogled področja, kjer smo se odrezali najslabše, nato pa bomo predstavili še tista, kjer so naši rezultati najboljši - to je pri zagotavljanju zdravja in izobraževanja.
Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji julija letos delovno aktivnih 817 tisoč ljudi, od tega v zasebnem sektorju dobrih 584 tisoč in v javnem sektorju (sektor država + javne družbe) dobrih 233 tisoč (sektor država 164.244 + javne službe 69.101).
Število delovno aktivnih v sektorju država (državna uprava, lokalna samouprava, sodstvo, šolstvo, zdravstvo, policija, vojska ...) sicer narašča. V enakem mesecu lani jih je bilo več kot tisoč manj, tik pred krizo leta 2008 pa več kot 14 tisoč manj - pod 150 tisoč.
V Sloveniji je število zaposlenih v javnem sektorju glede na zasebnega nad povprečjem OECD. Povprečna plača v javnem sektorju je za približno 350 € bruto višja kot v zasebnem, Slovenija pa sodi med države, kjer je razlika povprečne plače v korist javnega sektorja največja.
Eden izmed specifičnih področij analize WEF za obdobje 2016-2017 je tudi "učinkovitost javnega sektorja".
Slovenija je na tem področju dobila oceno 3.1 (na skali od 1 do 7), kar zadostuje za 105. mesto med 136. državami. Pred nami so denimo države kot Sierra Leone (96.), Kirgizistan (99.), Guatemala (98.), Pakistan (101), Nepal (102.) itd..
Analiza gre še v večje detajle in pri teh Slovenija prav tako ne blesti. Po transparentnosti izvajanja državnih politik smo 71., po učinkovitosti sodnega sistema pri reševanju sporov na 91., glede na breme državne regulacije smo 116., po zapravljivosti države pa smo celo na 125. mestu med 136 državami.
Neučinkovito državno birokracijo Svetovni gospodarski forum smatra kot drugo največjo oviro pri poslovanju v Sloveniji. Največja so visoki in nestimulativni davki, tretja pa rigidnost trga dela.
Slovenija je po indeksu globalne konkurenčnosti zasedla 56. mesto, pri čemer se po kriterijih učinkovitosti javnega sektorja, zbirokratiziranosti, rigidnosti trga dela, vplivom davkov na spodbudo za delo ter v zmožnosti privabljanja in zadržanja talenta uvršča med najslabše države na svetu.
Na Domovini bomo v seriji člankov vzelo pod drobnogled področja, kjer smo se odrezali najslabše, nato pa bomo predstavili še tista, kjer so naši rezultati najboljši - to je pri zagotavljanju zdravja in izobraževanja.
Razbohoten in dobro plačan javni sektor ...
Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji julija letos delovno aktivnih 817 tisoč ljudi, od tega v zasebnem sektorju dobrih 584 tisoč in v javnem sektorju (sektor država + javne družbe) dobrih 233 tisoč (sektor država 164.244 + javne službe 69.101).
Število delovno aktivnih v sektorju država (državna uprava, lokalna samouprava, sodstvo, šolstvo, zdravstvo, policija, vojska ...) sicer narašča. V enakem mesecu lani jih je bilo več kot tisoč manj, tik pred krizo leta 2008 pa več kot 14 tisoč manj - pod 150 tisoč.
V Sloveniji je število zaposlenih v javnem sektorju glede na zasebnega nad povprečjem OECD. Povprečna plača v javnem sektorju je za približno 350 € bruto višja kot v zasebnem, Slovenija pa sodi med države, kjer je razlika povprečne plače v korist javnega sektorja največja.
... a med najmanj učinkovitimi na svetu.
Eden izmed specifičnih področij analize WEF za obdobje 2016-2017 je tudi "učinkovitost javnega sektorja".
Slovenija je na tem področju dobila oceno 3.1 (na skali od 1 do 7), kar zadostuje za 105. mesto med 136. državami. Pred nami so denimo države kot Sierra Leone (96.), Kirgizistan (99.), Guatemala (98.), Pakistan (101), Nepal (102.) itd..
Analiza gre še v večje detajle in pri teh Slovenija prav tako ne blesti. Po transparentnosti izvajanja državnih politik smo 71., po učinkovitosti sodnega sistema pri reševanju sporov na 91., glede na breme državne regulacije smo 116., po zapravljivosti države pa smo celo na 125. mestu med 136 državami.
Neučinkovito državno birokracijo Svetovni gospodarski forum smatra kot drugo največjo oviro pri poslovanju v Sloveniji. Največja so visoki in nestimulativni davki, tretja pa rigidnost trga dela.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Zaradi pogubne uravnilovke ter večinske podpore zabetoniranemu "statusu quo" med zaposlenimi v javnem sektorju, ki ga trmasto branijo sindikalisti pod komando dosmrtnega šefa Branimirja Štruklja in proti kateremu leni in neinventivni menedžerji ter upravljalci javnega sektorja ne najdejo učinkovitega zdravila, je naša državna in družbena "nadstavba" med najmanj učinkovitimi ter obenem med najbolj zapravljivimi davkoplačevalskega denarja na svetu.
In to se ne bo spremenilo, dokler bodo zaposleni v javnem sektorju plačani po Virantovi (ali čigavi) že nestrokovni in nepravični ter neživljenjsko okosteneli lestvici in ne po sproti pregledno normirani, merljivi, ugotavljani in preverjani količini ter kakovosti opravljenega dela.
Dokler bodo pri plačevanju zaposlenih v javnem sektorju veljale in prevladovale vnaprej pavšalizirane "glavarine", tudi ne bo nikakršnega napredka pri spodbujanju nujne samoiniciativnosti, inovativnosti, gospodarnosti, intelektualne drznosti, požrtvovalnosti in solidarnosti zaposlenih v javnem sektorju.
V samostojni Sloveniji še nismo imeli ne vlade in ne pristojnega ministra za javno upravo, ki bi si ambiciozno in drzno in kompetentno zastavil za cilj dinamičen, pregleden in pravičen sistem nagrajevanja vseh poklicev in vseh zaposlenih v javnem sektorju, saj bi to utegnilo povzročiti pravo revolucijo v javnem sektorju in družbi nasploh ter bi obenem pomenilo dokončno pretrganje negativne kontinuitete s prevladujočo miselnostjo in prakso socialističnega enoumja na področju "družbene nadstavbe".
[email protected]
Dobro plačan javni sektor: Sigurno niso dobro plačani: čistilke, pomočnice vzgojiteljic, negovalke, strojepiske, policisti, razni vzdrževalci, delavci v kuhinjah.. Najbrž pa morajo kar precej delati za tisto plačo, ki jo dobijo. Stvari ne smemo posploševati. In v javnem sektorju ne delajo vsi slabo in niso vsi neučinkoviti. Ne smemo biti krivični.
Druga stvar pa so čakalne vrste v zdravstvu, to pa bi morali temeljito prevetriti.
Zakaj, če plačaš, prideš takoj na vrsto, v obratnem primeru pa moraš čakati pol leta in več, da v tem času lahko komod umreš?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.