Pred dnevi smo objavili lestvico globalne konkurenčnosti, ki jo s poglobljeno analizo 136 svetovnih držav vsako leto pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF).
Slovenija je po indeksu globalne konkurenčnosti zasedla 56. mesto, pri čemer se po kriterijih učinkovitosti javnega sektorja, zbirokratiziranosti, rigidnosti trga dela, vplivom davkov na spodbudo za delo ter v zmožnosti privabljanja in zadržanja talenta uvršča med najslabše države na svetu.
Na Domovini bomo v seriji člankov vzelo pod drobnogled področja, kjer smo se odrezali najslabše, nato pa bomo predstavili še tista, kjer so naši rezultati najboljši – to je pri zagotavljanju zdravja in izobraževanja.
Razbohoten in dobro plačan javni sektor …
Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji julija letos delovno aktivnih 817 tisoč ljudi, od tega v zasebnem sektorju dobrih 584 tisoč in v javnem sektorju (sektor država + javne družbe) dobrih 233 tisoč (sektor država 164.244 + javne službe 69.101).
Število delovno aktivnih v sektorju država (državna uprava, lokalna samouprava, sodstvo, šolstvo, zdravstvo, policija, vojska …) sicer narašča. V enakem mesecu lani jih je bilo več kot tisoč manj, tik pred krizo leta 2008 pa več kot 14 tisoč manj – pod 150 tisoč.
V Sloveniji je število zaposlenih v javnem sektorju glede na zasebnega nad povprečjem OECD. Povprečna plača v javnem sektorju je za približno 350 € bruto višja kot v zasebnem, Slovenija pa sodi med države, kjer je razlika povprečne plače v korist javnega sektorja največja.
… a med najmanj učinkovitimi na svetu.
Eden izmed specifičnih področij analize WEF za obdobje 2016-2017 je tudi “učinkovitost javnega sektorja”.
Slovenija je na tem področju dobila oceno 3.1 (na skali od 1 do 7), kar zadostuje za 105. mesto med 136. državami. Pred nami so denimo države kot Sierra Leone (96.), Kirgizistan (99.), Guatemala (98.), Pakistan (101), Nepal (102.) itd..
Analiza gre še v večje detajle in pri teh Slovenija prav tako ne blesti. Po transparentnosti izvajanja državnih politik smo 71., po učinkovitosti sodnega sistema pri reševanju sporov na 91., glede na breme državne regulacije smo 116., po zapravljivosti države pa smo celo na 125. mestu med 136 državami.
Neučinkovito državno birokracijo Svetovni gospodarski forum smatra kot drugo največjo oviro pri poslovanju v Sloveniji. Največja so visoki in nestimulativni davki, tretja pa rigidnost trga dela.
A realnost je seveda povsem drugačna, razkrije pa jo šele pogled čez planke, katerega pa, vsaj v osrednjih medijih, pri nas pošteno manjka.
A ne glede na to, v kar nas uspejo prepričati vlada, mediji in sindikati, to ne more zaobiti dejanske situacije, v kateri je Slovenija del mednarodnega globalnega okolja. In v tem se po številnih kazalcih učinkovitosti, kakovosti in napredka vse težje primerja z državami, kot so nekoč bile po vseh kazalnikih močno za nami, denimo Češka, Slovaška, Poljska in podobne.
Še bolj porazne rezultate kot na področju javnega sektorja si bomo v naslednjih člankih lahko ogledali pri davčni politiki in predvsem pri trgu dela.
Dobro plačan javni sektor: Sigurno niso dobro plačani: čistilke, pomočnice vzgojiteljic, negovalke, strojepiske, policisti, razni vzdrževalci, delavci v kuhinjah.. Najbrž pa morajo kar precej delati za tisto plačo, ki jo dobijo. Stvari ne smemo posploševati. In v javnem sektorju ne delajo vsi slabo in niso vsi neučinkoviti. Ne smemo biti krivični.
Druga stvar pa so čakalne vrste v zdravstvu, to pa bi morali temeljito prevetriti.
Zakaj, če plačaš, prideš takoj na vrsto, v obratnem primeru pa moraš čakati pol leta in več, da v tem času lahko komod umreš?
Zaradi pogubne uravnilovke ter večinske podpore zabetoniranemu “statusu quo” med zaposlenimi v javnem sektorju, ki ga trmasto branijo sindikalisti pod komando dosmrtnega šefa Branimirja Štruklja in proti kateremu leni in neinventivni menedžerji ter upravljalci javnega sektorja ne najdejo učinkovitega zdravila, je naša državna in družbena “nadstavba” med najmanj učinkovitimi ter obenem med najbolj zapravljivimi davkoplačevalskega denarja na svetu.
In to se ne bo spremenilo, dokler bodo zaposleni v javnem sektorju plačani po Virantovi (ali čigavi) že nestrokovni in nepravični ter neživljenjsko okosteneli lestvici in ne po sproti pregledno normirani, merljivi, ugotavljani in preverjani količini ter kakovosti opravljenega dela.
Dokler bodo pri plačevanju zaposlenih v javnem sektorju veljale in prevladovale vnaprej pavšalizirane “glavarine”, tudi ne bo nikakršnega napredka pri spodbujanju nujne samoiniciativnosti, inovativnosti, gospodarnosti, intelektualne drznosti, požrtvovalnosti in solidarnosti zaposlenih v javnem sektorju.
V samostojni Sloveniji še nismo imeli ne vlade in ne pristojnega ministra za javno upravo, ki bi si ambiciozno in drzno in kompetentno zastavil za cilj dinamičen, pregleden in pravičen sistem nagrajevanja vseh poklicev in vseh zaposlenih v javnem sektorju, saj bi to utegnilo povzročiti pravo revolucijo v javnem sektorju in družbi nasploh ter bi obenem pomenilo dokončno pretrganje negativne kontinuitete s prevladujočo miselnostjo in prakso socialističnega enoumja na področju “družbene nadstavbe”.
“Pred nami so denimo države kot Sierra Leone (96.), Kirgizistan (99.), Guatemala (98.), Pakistan (101), Nepal (102.) itd..”
Da imata Sierra Leone in Pakistan učinkovitejši javni sektor od Slo? 🙂 Tale Domovina me spominja na nadrkano, toda izjemno neinteligentno piflarko, ki bi denimo v nacistični šoli znala na pamat zdrdrati deset psiholoških in fizioloških značilnosti, zaradi katerih so židje manjvredna rasa, nikoli pa se ne bi vprašala, ali niso morda kriteriji za merjenje manjvrednih ras in pa sam koncept manjvredne rase absurdni. Želim vam še več dosežkov na področju tabloidnega novinarstva!