Podnebni cilji potisnjeni na stran, v Evropi ponovno zaganjajo elektrarne na premog

POSLUŠAJ ČLANEK
Posledice covidnih zaprtij, vojna v Ukrajini, drvenje v zeleni prehod ... skupek dejavnikov Evropo potiska v globoko energetsko krizo, ki se odraža predvsem v draginji elektrike, goriv in plina.

Zaradi sankcij nagajajo tudi Rusi - energetski velikan Gazprom Evropi vse bolj znižuje dobavo zemeljskega plina, od katerega je za zdaj še odvisna. 

Francija ruskega plina ne dobiva, Italija in Slovaška pa le 50 odstotkov. Nemčija se medtem že nekaj dni sooča s 60-odstotnim krčenjem dobave.

Potrebe po plinu so tako visoke, da omenjene države nimajo druge izbire, kot da že zaprte termoelektrarne, ki so še pred nekaj meseci veljale za največje onesnaževalke, ponovno odpirajo. 

Francija je že ob koncu preteklega tedna sporočila, da od 15. junija po plinovodu ni prejela zemeljskega plina iz Rusije. Država dobiva okoli 17 odstotkov svojega plina iz Rusije prek omrežnih povezav z Nemčijo, ki pa je močno odvisna od ruske dobave in je Gazpromovo potezo krčenja dobav označilo za povsem politično. Francija sedaj večino plina prejema prek Španije.

Gazpromovo zmanjšanje dobav plina je med drugim prizadelo tudi Avstrijo. Naftni in plinski koncern OMV je ob tem sporočil, da je Gazprom tudi v začetku tega tedna dobavil polovico manj plina kot običajno. Povpraševanje po plinu v Avstriji je sicer trenutno precej majhno, manjkajoče količine pa je moč zlahka nadomestili z nakupi na trenutnih trgih, s čimer je zagotovljena dobava za oskrbo kupcev in skladiščenje.

Italija pa je, podobno kot tudi Avstrija, že v petek dobila le 50 odstotkov zahtevanih količin ruskega plina, potem ko je Gazprom v sredo dobavo zmanjšal za 15 odstotkov in v četrtek za 35 odstotkov. Italija je druga največja izvoznica ruskega plina, saj izvozi več kot 29 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Pred njo je le Nemčija, ki izvozi nekaj več kot 42 bilijonov kubičnih metrov. Zato ni bilo čudno, da je Italija nekaj časa razmišljala celo o uvedbi stanja pripravljenosti, zaradi pomankanja plinskih rezerv.

S polovičnim rezom dobavljenih količin plina se soočata tudi Slovaška ter Češka. Dobave v Slovenijo pa bodo manjše od dogovorjenih za 15 odstotkov.

Rusija je sicer izgubila več evropskih odjemalcev plina, potem ko je v odgovoru na sankcije Zahoda zaradi invazije na Ukrajino zahtevala, da vse "neprijazne" države za ruski zemeljski plin plačujejo v rubljih. Poljski, Bolgariji, Finski in Nizozemski so dobave plina začasno ustavljene, ker ne želijo plačevati v rubljih.

Gazprom o tehničnih težavah, čemur ne verjame nihče


Kljub temu, da je večina držav prepričanih, da za zmanjševanjem dobav plina stoji politična odločitev Rusije, pa Gazprom zmanjševanje dobavljenih količin plina po plinovodu Severni tok 1 opravičuje z zamudami pri popravilu kompresijske postaje Portovaja, kjer tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens Energy.

Siemens je že pojasnil, da plinske turbine, ki je na popravilu v Kanadi, trenutno zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče dostaviti iz Montreala. Ker so na postaji delujoče le tri turbine, ta lahko dobavlja le 100 milijonov kubičnih metrov plina dnevno v primerjavi z načrtovanimi 167 milijoni kubičnih metrov.

Italijanski premier Mario Draghi je prejšnji teden že zavrnil izgovore Gazproma, češ da gre za tehnični problem. "Mi in Nemčija in druge države verjamemo, da je to laž," je dejal. Po njegovih besedah Gazprom, ki je mnenja, da ima Moskva vso pravico igrati po svojih pravilih, oskrbo s plinom uporablja za "politične" namene.

Države situacijo rešujejo z vračanjem k “nezelenim” termoelektrarnam in na druge tuje trge


V Nemčiji so ravno zaradi vse bolj nemirnih odnosov na osi z Rusijo ponovno aktivirali elektrarne na premog, da bi tako varčevali s plinom. Gre za enega v seriji ukrepov za zmanjšanje porabe plina. Cilj Nemčije in Evrope je, da do novembra napolnijo skladišča plina na 90-odstotkov. Nemčija je do 24. februarja kupovala 55 odstotkov plina v Rusiji, do zdaj je dobave iz Rusije zmanjšala za 20 odstotnih točk,, preostanek plina pa kupuje na Norveškem, v ZDA in v Združenih arabskih emiratih.

V Nemčiji so sicer premogovne elektrarne pred dvema letoma v sklopu zelene transformacije ugasnili zaradi visokih izpustov ogljikovega dioksida. Odločitev Berlina o povečani rabi premoga pomeni preobrat pri dosedanji politiki vladajoče koalicije Socialnih demokratov, Zelenih in liberalcev, ki se je prvotno zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala porabo premoga.

Podobno kot nemška vlada je svojo odločitev sprejela tudi avstrijska. Na kriznem sestanku so določili, da bodo zopet zagnali termoelektrarno Mellach v bližini Gradca, ki je trenutno v stanju mirovanja, da bi se v nujnih primerih lahko zagotovilo zadostno oskrbo z energijo.

Italijansko podjetje Eni pa je ubralo drugo taktiko in sporočilo, da se je pridružilo projektu Qatar Energy za razširitev proizvodnje na največjem nahajališču zemeljskega plina na svetu. Eni bo imel v lasti nekaj več kot tri odstotke deleža v projektu North Field East v vrednosti 28 milijard ameriških dolarjev. Katar je že prejšnji teden napovedal, da bo francoski TotalEnergies prvi in največji tuji partnerji s 6,25-odstotnim deležem. Projektu naj bi se pridružilo še več podjetij.

V sporu med Rusijo in Zahodom pridobiva Kitajska


Je pa na drugi strani nekdo, ki v takšni situaciji napetosti med Rusijo in Zahodom zagotovo pridobiva. Potem ko je EU pred nekaj tedni uvedla embargo na uvoz ruske nafte, je Rusija poslovanje preusmerila na kitajski trg.

Kitajska je uvoz nafte iz Rusije maja močno povečala, potem ko je Moskva zaradi sankcij Zahoda, ki so prizadele njihovo trgovanje s številnimi surovinami, iskala nove kupce. Glede na podatke kitajske carine se je uvoz ruske nafte maja medletno povečal za 55 odstotkov, na okoli 8,4 milijona ton.

Uvoz se je povečal tudi na mesečni ravni, saj je Kitajska aprila iz Rusije uvozila 6,6 milijona ton nafte. Ti podatki Rusijo prvič po letu in pol uvrščajo na prvo mesto kitajskih dobaviteljev nafte. Savdska Arabija je na primer maja na Kitajsko izvozila 7,8 milijona ton nafte.







Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

golaž, recept, kislo zelje, hrana
Golaž iz kislega zelja
10. 11. 2024 ob 9:00
kremšnita, sladica, bled, jezero
Luksuz
10. 11. 2024 ob 6:00