Podnebni cilji potisnjeni na stran, v Evropi ponovno zaganjajo elektrarne na premog
Zaradi sankcij nagajajo tudi Rusi - energetski velikan Gazprom Evropi vse bolj znižuje dobavo zemeljskega plina, od katerega je za zdaj še odvisna.
Francija ruskega plina ne dobiva, Italija in Slovaška pa le 50 odstotkov. Nemčija se medtem že nekaj dni sooča s 60-odstotnim krčenjem dobave.
Potrebe po plinu so tako visoke, da omenjene države nimajo druge izbire, kot da že zaprte termoelektrarne, ki so še pred nekaj meseci veljale za največje onesnaževalke, ponovno odpirajo.
Francija je že ob koncu preteklega tedna sporočila, da od 15. junija po plinovodu ni prejela zemeljskega plina iz Rusije. Država dobiva okoli 17 odstotkov svojega plina iz Rusije prek omrežnih povezav z Nemčijo, ki pa je močno odvisna od ruske dobave in je Gazpromovo potezo krčenja dobav označilo za povsem politično. Francija sedaj večino plina prejema prek Španije.
Gazpromovo zmanjšanje dobav plina je med drugim prizadelo tudi Avstrijo. Naftni in plinski koncern OMV je ob tem sporočil, da je Gazprom tudi v začetku tega tedna dobavil polovico manj plina kot običajno. Povpraševanje po plinu v Avstriji je sicer trenutno precej majhno, manjkajoče količine pa je moč zlahka nadomestili z nakupi na trenutnih trgih, s čimer je zagotovljena dobava za oskrbo kupcev in skladiščenje.
Italija pa je, podobno kot tudi Avstrija, že v petek dobila le 50 odstotkov zahtevanih količin ruskega plina, potem ko je Gazprom v sredo dobavo zmanjšal za 15 odstotkov in v četrtek za 35 odstotkov. Italija je druga največja izvoznica ruskega plina, saj izvozi več kot 29 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Pred njo je le Nemčija, ki izvozi nekaj več kot 42 bilijonov kubičnih metrov. Zato ni bilo čudno, da je Italija nekaj časa razmišljala celo o uvedbi stanja pripravljenosti, zaradi pomankanja plinskih rezerv.
S polovičnim rezom dobavljenih količin plina se soočata tudi Slovaška ter Češka. Dobave v Slovenijo pa bodo manjše od dogovorjenih za 15 odstotkov.
Rusija je sicer izgubila več evropskih odjemalcev plina, potem ko je v odgovoru na sankcije Zahoda zaradi invazije na Ukrajino zahtevala, da vse "neprijazne" države za ruski zemeljski plin plačujejo v rubljih. Poljski, Bolgariji, Finski in Nizozemski so dobave plina začasno ustavljene, ker ne želijo plačevati v rubljih.
Gazprom o tehničnih težavah, čemur ne verjame nihče
Kljub temu, da je večina držav prepričanih, da za zmanjševanjem dobav plina stoji politična odločitev Rusije, pa Gazprom zmanjševanje dobavljenih količin plina po plinovodu Severni tok 1 opravičuje z zamudami pri popravilu kompresijske postaje Portovaja, kjer tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens Energy.
Siemens je že pojasnil, da plinske turbine, ki je na popravilu v Kanadi, trenutno zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče dostaviti iz Montreala. Ker so na postaji delujoče le tri turbine, ta lahko dobavlja le 100 milijonov kubičnih metrov plina dnevno v primerjavi z načrtovanimi 167 milijoni kubičnih metrov.
Italijanski premier Mario Draghi je prejšnji teden že zavrnil izgovore Gazproma, češ da gre za tehnični problem. "Mi in Nemčija in druge države verjamemo, da je to laž," je dejal. Po njegovih besedah Gazprom, ki je mnenja, da ima Moskva vso pravico igrati po svojih pravilih, oskrbo s plinom uporablja za "politične" namene.
Države situacijo rešujejo z vračanjem k “nezelenim” termoelektrarnam in na druge tuje trge
V Nemčiji so ravno zaradi vse bolj nemirnih odnosov na osi z Rusijo ponovno aktivirali elektrarne na premog, da bi tako varčevali s plinom. Gre za enega v seriji ukrepov za zmanjšanje porabe plina. Cilj Nemčije in Evrope je, da do novembra napolnijo skladišča plina na 90-odstotkov. Nemčija je do 24. februarja kupovala 55 odstotkov plina v Rusiji, do zdaj je dobave iz Rusije zmanjšala za 20 odstotnih točk,, preostanek plina pa kupuje na Norveškem, v ZDA in v Združenih arabskih emiratih.
V Nemčiji so sicer premogovne elektrarne pred dvema letoma v sklopu zelene transformacije ugasnili zaradi visokih izpustov ogljikovega dioksida. Odločitev Berlina o povečani rabi premoga pomeni preobrat pri dosedanji politiki vladajoče koalicije Socialnih demokratov, Zelenih in liberalcev, ki se je prvotno zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala porabo premoga.
Podobno kot nemška vlada je svojo odločitev sprejela tudi avstrijska. Na kriznem sestanku so določili, da bodo zopet zagnali termoelektrarno Mellach v bližini Gradca, ki je trenutno v stanju mirovanja, da bi se v nujnih primerih lahko zagotovilo zadostno oskrbo z energijo.
Italijansko podjetje Eni pa je ubralo drugo taktiko in sporočilo, da se je pridružilo projektu Qatar Energy za razširitev proizvodnje na največjem nahajališču zemeljskega plina na svetu. Eni bo imel v lasti nekaj več kot tri odstotke deleža v projektu North Field East v vrednosti 28 milijard ameriških dolarjev. Katar je že prejšnji teden napovedal, da bo francoski TotalEnergies prvi in največji tuji partnerji s 6,25-odstotnim deležem. Projektu naj bi se pridružilo še več podjetij.
V sporu med Rusijo in Zahodom pridobiva Kitajska
Je pa na drugi strani nekdo, ki v takšni situaciji napetosti med Rusijo in Zahodom zagotovo pridobiva. Potem ko je EU pred nekaj tedni uvedla embargo na uvoz ruske nafte, je Rusija poslovanje preusmerila na kitajski trg.
Kitajska je uvoz nafte iz Rusije maja močno povečala, potem ko je Moskva zaradi sankcij Zahoda, ki so prizadele njihovo trgovanje s številnimi surovinami, iskala nove kupce. Glede na podatke kitajske carine se je uvoz ruske nafte maja medletno povečal za 55 odstotkov, na okoli 8,4 milijona ton.
Uvoz se je povečal tudi na mesečni ravni, saj je Kitajska aprila iz Rusije uvozila 6,6 milijona ton nafte. Ti podatki Rusijo prvič po letu in pol uvrščajo na prvo mesto kitajskih dobaviteljev nafte. Savdska Arabija je na primer maja na Kitajsko izvozila 7,8 milijona ton nafte.
…Europe & the U.S. are begging Arab nations to expand oil production. Germany is reopening coal power plants, & Spain & Italy are spending big on African gas production. 2/2
— Bridgett Wagner (@bridgettwagner) June 21, 2022
La guerra del gas.
- 40% of the normal amount of gas is flowing from Russia to Germany, afecting France, Italy & Austria.
- Austria to reopen a power plant to burn coal.
- Poland will subsidize coal for home heating.
- Netherlands scraps its plans to limit power from coal
— Javier Ramirez (@jramirezbanares) June 21, 2022
“‘The situation is serious’: Germany plans to fire up coal plants as Russia throttles gas supplies”
“Netherlands join Germany, Austria, Italy in reverting to coal amid Russia’s invasion of Ukraine”https://t.co/jSXXsn3QHy https://t.co/R2eTuwwXnO pic.twitter.com/twT2fv05Nc
— Prodigal Son (@ThePr0diga1S0n) June 21, 2022
After Germany, The Netherlands, Austria and Italy said they would fire up coal plants to compensate Russia’s gas cut. The rise in coal use, even if temporary, has stoked concerns that EU countries could use the crisis to delay the switch to less-polluting alternatives. 🇩🇪🇳🇱🇦🇹🇮🇹🇷🇺 https://t.co/j07H9G42yj
— Panthil Desai (@PanthilTweets) June 21, 2022
7 komentarjev
NLV
Ponavljam:
Premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike,
če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo.
Friderik
Če gredo sankcije v eno smer, to je proti Rusiji, gredo lahko tudi v obratno smer. Norost ni zastonj. Na koncu se vse plača.
Friderik
Ob vseh teh zelo resnih problemih povezanih z energijo in še resnejšimi problemi Ukrajine same, so oblasti v Ukrajini prepovedale vso glasbo in literaturo Rusije iz pred leta 1991. Kaj bolj norega v svojem življenju še nisem slišal. Se pravi Gogolj, Bulgakov itd so sedaj prepovedani. To je nekako tako, kot, da bi mi Slovenci prepovedali vso kulturo iz juge iz pred leta 91, se pravi vse popevke in tako naprej. Ubrisano! Ti odločevalci niso pri tapravi. Putin nima prav, ko trdi, da so fašisti. Ne niso, samo nori so. Ne vedo, da se zgodovine ne da izbrisati, ker, kar se je zgodilo se ne more več ne-zgoditi.
Teodor
Niso problem Rusi. Problem so nori zeleni fašisti, ki so v Nemčiji ustavili nuklearke, ki so okoljsko neproblematične, postavili pa vetrnice in plinske elektrarne, čeprav nimajo lastnega plina in ne stalnega vetra. Me zanima ali bodo plačevali tiste toplogredne kupone sedaj, ko so spet zagnali termoelektrarne.
Posledice pa zaradi skupnega električnega trga čutimo po vsej Evropi, tudi pri nas, ki imamo dovolj lastne elektrike.
APMMB2
Klimatske spremembe pa je mogoče obravnavati tudi drugače.
Do sedaj so kampanijo vodili aktivisti, kar pomeni, da je bila stroka samo naključni spremljevalec aktivistov, ki so zagrabili idejo toplogrednih plinov, okrivili porabo fosilnih goriv za vremenske srememebe in začeli uvajati zmanjševanje fosilnih goriv.
Značilno za takšno šarlatanstvo je Greta Thunberg, ki je obnorela svet.
Aktivizem je mnogo bolj škodili Nemčiji, kot covid kriza in embargo na uvoz ruskega plina.
Vzgledno vodena energetska politika v Nemčiji se je zaradi zelenega aktivizma sesula in Nemčija bi ostala brez elektrike tudi,če je ne bi prizadela covid kriza in ruski embargo.
Izključiti termoelektrarne in jederske elektrarne je prvovrstna norost,ki si jo lahko izmislijo le aktivisti, ki očitno prevzemajo vodenje sveta.
Kaj je dejanski vzroka za segrevanje ozračja na zemlji je še vedno prvovrstno vprašanje, na katerega pravega odgovora še ni.
Ukrepanje je zelo podobno ukrepanju v srednjem veku, ko so za posamezne tažave okrivili tega, ali onega in ga vrgli na grmado,misleč, da bo prenehala kuga, ali vremenske nevolje.
Vedeti moramo, da se je klima vedno spreminjala,tudi tedaj ko človeštvo ni vplivalo na ozračje.
Očitno zablodo in pretiravanje danes v Nemčiji rešujejo s tem, da ponovno zaganjajo termoelektrarne, sčasoma bodo zagnali tudi jederske elektrarne in stabilizirali energetiko.
Sončna in veterna energija sta lahko dopolnilna vira, ne moreta biti pa primarna vira za pridobivanje električne energije Energetska kriza omogoča razumno vzpostavitev normalnosti.
Zanimiv dvoboj na to temo lahko sledimo v Sobotni prilogi, ko se oglašata Kus in Mervar. Kus navaja škodljivosti termoelektrarn in v nebo segajočih cen atomske energije, Mervar pa pojasnjiuje, da s soncem in vetrom ne moremo doseči potrebne proizvodnje elektrike, hkrati pa postavlja na laž Kusove trditve, saj navaja izmišljene podatke.
Slovenija zaenkrat še ni zašla v energetsko krizo, je pa vse pripravljeno, da si lahko začnemo svetiti z baklami in gnati generatorje na roke, da bomo napajali kompjuterje.
Govori se o zelenem načrtu nove vlade,ki bi naj goltal ogeomna sredstva ter spremenil Slovenijo v zeleno oazo. Takšne obljube so zelo nevarne, pred vsem, če jih pripeljejo aktivisti na kolesih. Bodimo pozorni, da nam svoboda ne odvzame še elektriko, čudežnemu kodravcu pa milijone na žiro račune v Romuniji.
rasputin
Edina racionalna rešitev energetskega gordijskega vozla je sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo in odprava sankcij. Tako bo ustavljena morija in rušenje v Ukrajini, Evropa pa bo spet lahko dobivala energente in surovine iz Rusije.
Zahodna strategija do Rusije, ki je 30 let temeljila na rusofobiji in demoniziranju Rusije ter obkoljevanju Rusije z Nato državami in ameriškimi vojaškimi bazami, se je izkazala za popolnoma zgrešeno. Celo z vidika Amerike, ki je bila ves čas glavno gibalo konfliktnega odnosa Zahoda z Rusijo, je bila to slaba strategija. Sankcije imajo bumerang efekt, ki je zadel tudi Ameriko, ne le Evropo.
Kissinger je kak mesec nazaj dejal, da imamo le še kaka dva meseca na razpolago, preden postane vojna v Ukrajini neobvladljiva. Zdaj je stanje še tako, da nobena stran ni dosegla odločilne prednosti in bi tako najbrž obe strani pristale na kompromisni dogovor.
Če se zgodi, da bo ena stran izrazito prevladala, bo to lahko imelo za posledco intenziviranje konflikta z vstopom Nata v konflikt in z uporabo najmočnejših orožij, morda tudi taktičnih atomskih bomb manjše moči, kar pa lahko preraste v vsesplošno jedrsko kataklizmo.
Zaenkrat nič ne kaže, da bi ključni politiki razmišljali o diplomaciji kot najboljši opciji za končanje konflikta. Zdi se, kot da se bojijo glasno povedati, da je cesar gol. Kampanja, ki bi jo zagnali glavni zahodni mediji zoper politika, ki bi stopil iz vrste, je vnaprej predvidljiva. Raztrgali bi ga na kosce. Koga predstavljajo ti vojni hujskači?
rasputin
Nemški novinar in izdajatelj Wolfram Weimer je imel pogum, da je na nemški TV povedal tole: “Bojim se, da smo v položaju, ko se moramo soočiti z neprijetno resnico, da je Rusija zmagala v tej vojni. Naš kancler zdaj ponavlja: Rusija ne sme zmagati v tej vojni, Ukrajina mora zmagati. Sprašujem se, kam to politično pelje, kajti Rusija je praktično osvojila Donbas. Gre za območje, ki je veliko kot Holandska in Belgija skupaj. Povezava s Krimom je vzpostavljena: kako naj zdaj Rusija izgubi to vojno? Ukrajina ni dovolj močna, kljub orožju, ki ga ji še vedno dostavljamo. Rusija zmaguje tudi v zvezi z mednarodnimi sankcijami. Kitajci so se pridružili Rusiji, Indijci poslujejo z Rusijo kot še nikoli prej. Pomembne vzhajajoče države kot Brazilija in Južna Afrika so zapustile Zahod. Zvezni kancler je odpotoval v Južno Afriko. Bil je v zadregi na javnem prizorišču: oni nočejo sankcij, celo nočejo govoriti o napadalni vojni. To pomeni, da smo izgubili v mednrodni prizadevanjih za (svetovno) večino. Bojim se, da moramo to priznati. Predpostavljam, da je Macronova pobuda utemeljena na realpolitičnem uvidu, da ne moremo dobiti te vojne in jo moramo zato čim prej končati. To je tudi dragoceno za sproženje diplomatske pobude, kar dejansko pričakujem od naše zvezne vlade, tudi zato, ker je tako nasprotovala, da obdrži odprt kanal z Moskvo. Berlin mora predstaviti mirovni načrt in upam, da bo obisk v Kijevu rezultiral v tem." https://www.youtube.com/watch?v=mkhy0Blfhj8
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.