Po Zahodu se širi rak. Rak sovjetizma

Vir: Pixabay

Nedavno sem pisal o tem, kako v Sloveniji nimamo razčiščenih niti osnovnih pojmov. A problem je veliko globlji in ne le slovenski. Najočitneje pa so ga razkrile volitve v Franciji. 

Najosnovnejša politična delitev, o kateri poslušamo ves čas, je delitev na »levo – desno«. A že tu naletimo na prve težave. Kaj točno je levo in kaj desno? Je naša trenutna vlada leva, je bila prejšnja desna? Nekaterim se odgovor morda zdi enostaven, a sam nisem tako prepričan. 

Ob različnih političnih debatah pogosto slišim, da »prave levice« ni več. Oziroma – morda v malce drugačnem okolju – da trenutno vlado usmerja »skrajna levica«. Pojem skrajnosti je izjemnega pomena in k njemu še bomo še vrnili. A najprej poskusimo razčistiti tole levo – desno zmešnjavo. 

Najbolj osnovno jabolko spora je os, na kateri merimo levo in desno. Ta je lahko ekonomska, lahko pa je družbena. Ko nekateri govorijo, da levice ni več, imajo v mislih prvo. Danes so le redke stranke in politična gibanja na strani delavcev oz. nižjih slojev, kar je včasih veljalo za področje levice. Današnja »leva« gibanja so v mnogo večji meri družbena. Zagovarjajo različne manjšine, kot so LGBT skupnost, migranti, celo Palestinci. Mnogo bolj kot gibanje za pravice delavcev je današnja levica projekt liberalne elite, pogosto nastrojene proti vrednotam Zahoda. Tudi k temu se bomo še vrnili. 

Na splošno imam občutek, da delitev levo – desno danes pomeni bolj delitev na urbano – ruralno. V Sloveniji pa seveda obstaja še dodatna dimenzija – odnos do polpretekle zgodovine. Ta je verjetno najpomembnejši. Pri nas si lev, če podpiraš partizane, in desen, če jih kritiziraš. Vsaj nekaj je enostavno. 

Kakorkoli, tako levi in desni nas veselo zadolžujejo, širijo pristojnosti in obseg države ter delijo »bombončke« svojim zvestim podpornikom. Večina razlik je kozmetičnih. 

Boj dobrega proti zlu 

Še ena zanimiva zadeva glede obravnavane delitve se mi zdi moralna dimenzija. V današnjem dojemanju se mi pogosto zdi, da morda malce na splošno – v politično ignorantski družbi – levo pomeni dobro, desno pa pomeni slabo. Celo desničarji se pogosto otepajo pridevnika »desni«, raje so »desnosredinski«. Kot da se za svoja stališča nekako opravičujejo.  

Kar me privede, kot je pri nas navada, do 2. svetovne vojne. A tokrat ne bomo govorili o partizanih in domobrancih. Kot rečeno, je problem globlji, po mojem prepričanju pa izhaja iz mitologije, ki smo jo na Zahodu okoli te vojne spletli. Poenostavljeno, kot jo danes dojemamo, je bila 2. svetovna vojna boj dobrega proti zlu. Vojna proti fašizmu. Fašizem = desen = zlo. 

Ker so se borili proti zlu, so torej zmagovalci bili »dobri«. A kaj, ko so zmagovalce predstavljali tako kapitalisti kot komunisti. Ti torej predstavljajo heroje naše mitologije. Pustimo ob strani, da je komunizem sprva veselo paktiral s fašizmom in kot svojega pravega sovražnika dojemal imperializem. Nadaljnji potek zgodovine ga je potisnil na »pravo stran«, na kar nas veselo opominjajo še danes.  

V Sloveniji pa seveda obstaja še dodatna dimenzija – odnos do polpretekle zgodovine. Ta je verjetno najpomembnejši. Pri nas si lev, če podpiraš partizane, in desen, če jih kritiziraš. Vsaj nekaj je enostavno.

Iz takšnega dojemanja sledi vse ostalo. Komunizem nas je »osvobodil«, po vojni pobiti pa so bili »izdajalci« brez osnovnih pravic. Dodajmo tej zmesi še sovjetsko propagando in počasi lahko začnemo razumeti našo realnost. 

Sedaj prehajamo na področje »teorij zarote«. Imenovanje in narekovaji, ker tu sam ne vem, kaj verjeti. Kot sem pisal že pred časom, je nekdanji agent KGB napovedal številne pojave, ki smo jim danes priča. Vse posledice delovanja sovjetskih tajnih služb, ki so želele Zahod uničiti od znotraj. Dodajmo še t. i. pohod nad institucije in razlaga za protizahodno delovanje številnih organizacij in gibanj nenadoma postane bolj razumljiva. Ter zlovešča. 

Problem ni le zgodovinski. Kot vse kaže, Rusija nadaljuje s sovjetskim delovanjem. Z izkoriščanjem odprtosti in svobode naše družbe obstoječe pojave podpihuje in ohranja pri življenju. S prikritim delovanjem dalje spodjeda temelje naše civilizacije, vse seveda z našim voljnim sodelovanjem. Pojem »koristni idioti« še nikoli ni bil tako na mestu. 

Skrajnosti 

Preidimo torej končno na francoske volitve. Sam o francoski politiki ne vem dosti. Ne gre ravno za hrib, na katerem bi bil pripravljen umreti. A kar sem lahko hitro dojel iz spremljanja medijev, je šlo za boj proti zlu. »Skrajno desnico« je bilo treba na vse pretege ustaviti. Sicer bi se ponovila 2. svetovna vojna ...? 

Kaj točno dela stranko Marie Le Pen »skrajno«? Najpogostejši argument je zgodovina same stranke. A tudi ameriški Demokrati so bili nekoč stranka bogatih belih sužnjelastnikov. Morda pa zmaga Demokratov pomeni vrnitev suženjstva? Takšnega argumenta v osrednjih medijih nisem zasledil, tam stranka Abrahama Lincolna pooseblja zlo. 

Če komunizem ni skrajna levica, kaj potem sploh je? Ali je takšen pojem sploh možen?

Kot smo na Domovini poročali, je stranka Nacionalni zbor (RN) sprejela številne kompromise ter se od svoje preteklosti ogradila. A še vedno je »skrajna desnica«. Kaj pa njeni nasprotniki – zavezništva, ki vključuje komunistično partijo, nisem zasledil imenovanega »skrajno levega«. Nekateri mediji so poročali, da nekateri Jean-Luc Mélenchona vidijo kot »skrajno levega«. To pa je tudi vse. 

Če komunizem ni skrajna levica, kaj potem sploh je? Ali je takšen pojem sploh možen? Kaj določa »skrajnost«, program, zgodovina, mnenjski voditelji? Poenostavljeno dojemanje zgodovine? Kapitalizem in komunizem sta zopet združeno premagala fašizem, dobro je zmagalo. Zgodovina se resnično rima. 

Zaustaviti desnico 

Ne vem, kako bi sicer vse skupaj zaključil, a na srečo mi je (nepričakovano) na pomoč priskočila Vesna V. Godina. V morda preveč iskrenem prispevku je razkrila marsikaj. Za začetek se je izognila vseprisotnemu, a nikakor nepomembnemu pridevniku »skrajna«, ter razkrila, kaj je bistvo vsega »zaustaviti desnico«.  

Že sama uporaba pridevnika skrajnosti podzavestno vpliva na nas. Ko nekaj dovolj pogosto preberemo oz. slišimo, to nehote ponotranjimo. Kar je tudi namen. Ko pa nam ugledna profesorica pove, da je ustavljanje desnice »družbeno odgovorno«, da je »desni prevzem oblasti resna družbena nevarnost«, pa je krog več ali manj sklenjen.  

Dandanes lahko v živo spremljamo posledice vsega naštetega in namigovanega. Levica predstavlja »dobro« in ne more biti preveč skrajna. Desnica sama po sebi pooseblja fašizem. Podoživljamo preživeti scenarij 2. svetovne vojne, ne glede na posledice. Bolje, da je Francija neobvladljiva, kot da bi zmagala desnica. Bolje, da ZDA vodi dementen starec kot desni »diktator«. Karkoli je boljše od Janše. 

Medtem od »levičarjev« poslušamo, da je vsega kriv zahodni imperializem. Kriv je za obstoj Izraela, kriv je, da je sprovociral Rusijo. Mi smo zlo, proti kateremu se borijo sile dobrega. Ruski imperializem seveda ne obstaja, gre samo za interesne cone, v katere ne smemo posegati. V živo si lahko predstavljam prihajajočo situacijo, ko Rusija proti Natu pošilja trume »kanonfutra«, brez skrbi za življenja lastnih vojakov, medtem ko nas doma prepričujejo, da nad Rusi izvajamo genocid. 

Zaustaviti desnico. Za vsako ceno. Nasprotovati interesom Zahoda. Ne glede na delovanje avtokratičnih režimov.  

Kdo je v resnici zmagal v 2. svetovni vojni? 

Izbrano za naročnike
Spomini na žalostne zgodbe uničujočih poplav avgusta 2023
»Grozi nam vojna in Evropa ni pripravljena«
Najtežje se je povzpeti preko Zlatih stopnic
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Je obsodba Marine Le Pen politično motivirana?
  • 11. 04. 2025
komunistični zločini
Ob breznu Zalesnika - v letu EPK pokažimo civiliziranost tudi z dostojnim pokopom po vojni pobitih
  • 14. 06. 2025
[Gledali smo] Redovnik zaradi krivde - Anton Padovanski
  • 14. 06. 2025