Po svetu v porastu islamistični hiperekstremizem

Nasilje in pregajanje iz verskih razlogov je na globalni ravni zadnji čas v porastu, razkriva najnovejše poročilo papeške dobrodelne ustanove Pomoč Cerkvi v Stiski (ACN).

Med drugim opisuje tudi nov pojav, katerega poimenuje "islamistični hiperekstremizem", poroča portal Crux Now.

"Se spomnite napada v Parizu? Reakcija ljudi je bila spektakularna: mediji, družbena omrežja, ... zgodilo se je v petek. Predstavljajte si še en napad v soboto. Ter nato še enega v nedeljo. Predstavljate si, kakšna reakcija bi bila. Takšne stvari se vsak dan dogajajo v Siriji," je na kongresu v New Yorku problem predstavila sestra Guadalupe Rodrigo, argentinska misijonarka na Bližnjem Vzhodu, kjer se napadi na kristjane dogajajo vsak dan, pa o tem v svetovnih medijih skorajda ni odziva.

V zadnjih letih namreč kristjani ter druge manjšine na Bližnjem Vzhodu niso zgolj doživeli preganjanja, marveč so bili med drugim tudi žrtve ugrabitev, obešanj, križanj, drugih usmrtitev, nekateri so bili prodani kot spolni sužnji.

Povrhu tega pa so bili tudi zapuščeni - in to s strani Zahoda, ki jim glede pomoči in varstva zadnjih dvajset let obrača hrbet.

Vendar se takšno preganjanje ne dogaja zgolj v Siriji. V Bangladešu, ki je pogosto slikan kot prostor miroljubnega sobivanja večinskih muslimanov, budistov ter kristjanov, je majhna katoliška skupnost, ki šteje okoli 3.500 vernikov, v zadnjih treh letih doživela osem napadov.

V zadnjem napadu je tako 26. novembra okoli 20 z noži oboroženih tatov oropalo ter razdejalo cerkev v Gazipurju v bližini Dake. Lokalni duhovnik, oče Vincent Bimal Rozario, ki so ga napadalci takrat zvezali, je za Asia News povedal, da ga kljub obljubam policije po večjih varnostnih ukrepih skrbi za svojo skupnost. Takšni in podobni incidenti se namreč dogajajo čedalje pogosteje.

Situacija čedalje slabša zaradi pojava islamističnega hiperekstremizma

Tu ne gre za osamljene primere, marveč za trend, ki vztrajno narašča, in sicer za nasilje, preganjanje ter pobijanje zaradi religijskih vzrokov, žrtve le-tega pa so tudi pogosto kristjani.

Poročilo ACN z naslovom Verska svoboda po svetu, ki so ga v Združenem Kraljestvu predstavili prejšnji teden, je med drugim opozorilo tudi na pojav nove vrste nasilja z religijsko motivacijo. Poimenovali so ga islamistični hiperekstremizem.

Poročilo ugotavlja, da je ta islamistični hiperekstremizem imel "strupen vpliv, kar se tiče verske svobode v svetu", saj je od leta 2014 več kot četrtina držav doživela vsaj en teroristični napad s strani islamskih skrajnežev.

Ena od značilnosti te ekstremne radikalizacije so tudi sistematični poskusi izničenja oziroma pregona skupin, ki se ne strinjajo z nazori ekstremistične skupine. To nasilje je pogosto uperjeno celo na muslimane, ki so pri svojih pogledih zmerni ali pa pripadajo drugačni tradiciji.

Primer slednjega je smrt Asada Shaha, muslimanskega trgovca iz Glasgowa, ki je bil letos marca umorjen zato, ker je svojim prijateljem na Facebooku zaželel vesele velikonočne praznike.

Študija, izvedena v 196. državah, je pokazala, da na nekaterih območjih Bližnjega vzhoda ter ponekod v Afriki ter v Aziji takšne vrste ekstremen islamizmem iz lokalnega okolja izriva vsakršno obliko verske raznolikosti ter tako pluralizem zamenjuje z religiozno monokulturo.

Verska nestrpnost ni samo stvar Bližnjega vzhoda

Vendar se raziskava ne osredotoča samo na versko nestrpnost na zgoraj omenjenih območjih oziroma se ne omejuje zgolj na problem islamizma.

V Evropi se je tako na primer zgodil porast napadov na Jude. Gre za trend, tako piše poročilo, ki je pozornost javnosti vzbudil z napadom na košer restavracijo v Parizu, ki se je zgodil dva dni za bolj odmevnim napadom na uredništvo Charlie Hebdo.

Na naši celini se je poleg tega kot reakcija na migracije zaradi islamizma pojavil problem vzpona skrajnih desničarskih ter populističnih gibanj, ki s seboj prinašajo diskriminacijo ter nasilje nad manjšinskimi verskimi skupnostmi.

Versko preganjanje s strani države

Poročilo prav tako prinaša osupljivi dejstvi: vsaka tretja oseba živi v državi, kjer ni verske svobode. In vsak šesti kristjan živi v državi, v kateri je zaradi svoje vere preganjan.

Poleg Mjanmara in Severne Koreje je na seznamu držav brez verske svobode tudi Kitajska, ki je v eni izmed svojih provinc zaprla več kot 2.000 cerkva, ker njihova občestva niso sledila partijskim zahtevam.

Še slabše kot v Aziji je z versko svobodo na Bližnjem Vzhodu, pa tudi v Evropi so nekatere države, v katerih je verska svoboda zaskrbljujoča. Na seznamu so se tako znašle Velika Britanija, Francija, Norveška, Danska in Nemčija, še bolj pa jih skrbi stanje na Cipru ter v Grčiji.