Po ozmerjanju dr. Pavlihe: Če nisi prepoznan kot desen, ti ni dovoljeno voliti za Logarja

Foto: Domovina, Youtube


Predsedniška kampanja je po dolgem času spet zanimiv konglomerat politikanstva, ideologije in koristi ter tako hvaležno področje za komentatorje, analitike in novinarje. Vso to razgibanost in preračunljivost na obeh polih, ki je trajala tekom prvega kroga, je volilni večer popolnoma odnesel. Oziroma vsaj tako bi nam radi nekateri medijski in strankarski vplivneži narisali situacijo. Namreč, če je bila nestrankarskost in nadpolitičnost učinkovita parola Nataše Pirc Musar v prvem krogu, je sedaj jasno, da se vedno bolj zapira v okvirje boja koalicije proti opoziciji. Pri tem je še tako močno sklicevanje na to, da ni političarka, kar je svojevrsten oksmioron za nekoga, ki kandidira za najbolj personalno politično funkcijo v državi, zaman.

Tako kot je očitno zaman opozarjanje, da vendarle gre za personalno funkcijo, ki si jo vsak izvoljeni prilagodi glede na svoj karakter in znamenja časa. Temu primerno, pa je odvisna tudi podpora oz. naklonjenost volivcev s širokega političnega spektra. Slednje pa v Sloveniji to ni zaželeno, kar je bilo najbolj očitno pri zapisu priznanega pravnika dr. Marka Pavlihe, ki je ob čestitki Logarju doživel pogrom na družbenih omrežjih. O odnosu z Logarjem je potem zanimivo zapisal: "Dr. Logar me je recimo povabil v strateški svet za zunanjo politiko in kot moderatorja okrogle mize zunanjih ministrov o Severnem Jadranu na Blejski strateški forum, čeprav se “uradno” nahajava na različnih političnih straneh (naj kot zanimivost omenim, da sva po parlamentarnih volitvah z mednarodno priznanim strokovnjakom in diplomatom prof. dr. Ernestom Petričem iz medijev izvedela, da nisva več v tem posvetovalnem organu, v katerega je nova ministrica Tanja Fajon imenovala svoj “preverjen” kader)."
Izmed opazk, ki jih je Pavliha v svojem zapisu izpostavil, mi je najbolj zanimiva ta: “prikrit janševist je med nami”. Ta opazka po mojem mnenju najlepše (ponovno) izkazuje to prepričanost določene politčne grupacije, da morajo biti področja javnega, političnega, očiščena česarkoli, kar njim ni po godu.

Osebno mi je bila izmed opazk, ki jih je Pavliha v svojem zapisu izpostavil, najbolj zanimiva ta: “prikrit janševist je med nami”. Ta opazka po mojem mnenju najlepše (ponovno) izkazuje to prepričanost določene politčne grupacije, da morajo biti področja javnega, političnega, očiščena česarkoli, kar njim ni po godu. Točno to predispozicijo, s katero pristopajo pri vsem "res publica", najbolj pooseblja aktualni premier Robert Golob s svojo izjavo o tem, da kandidatu Logarju ne bodo dovolili zmagati. Lahko rečemo del političnega žargona, vendar glede na vse dosedanje izkušnje bolj nezavedni "zdrs", ki kaže na resnični odnos kaste slovenskega socialističnega plemstva, ki ima to državo za svoj lasten fevd. Fevd, ki jim je bil predan v trajno last in upravljanje brez roka trajanja mandata.

Pri volitvah, sploh predsedniških, gre velikokrat za odnos do enega človeka in vtis, ki ga je ta človek naredil nate. In ta subjektivni element lahko, ob drugih objektivnih, prinese odločitev marsikoga sredinskega, da bo podprl bolj nazivno desnega ali levega kandidata. To je čar demokracije in svobode govora.

Dojemanje, da je sprejemljivo voliti ali podpirati nekoga le po strankarsko začrtanih linijah, pa res spada v domeno "mračnih sil", pa če te prebivajo na enem ali drugem polu. Kot je v zaključku svojega razmišljanja zapisal Marko Pavliha: "Je potemtakem res tako obsojanja vredno, da človek razmišlja s svojo glavo in srcem ter podpre določeno osebo zaradi njenih vrlin in veščin, ne glede na politično ali drugo opredeljenost? Nenazadnje takšno diskriminacijo prepoveduje tudi naša ustava, po kateri so celo poslanci predstavniki celotnega ljudstva in ne le svojih političnih strank. Tako bom ravnal tudi v drugem krogu, četudi ostanem brez nekaterih navideznih prijateljev."

Zato je pomembno, da se udeležimo vseh prihodnjih volitev in glasovanj, ki prihajajo. Ter da smo voljni o svoji odločitvi tudi javno govoriti. Kajti potem smo jo tudi voljni, če že ne sposobni, zagovarjati. Samo ta diskurz bo morda nas pripeljal skozi to pusto, puščavsko dojemanje, kaj je demokracija in kaj so njena orodja. Trideset let že hodimo, še kar nekaj je pred nami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike