Po ozmerjanju dr. Pavlihe: Če nisi prepoznan kot desen, ti ni dovoljeno voliti za Logarja

Foto: Domovina, Youtube

Predsedniška kampanja je po dolgem času spet zanimiv konglomerat politikanstva, ideologije in koristi ter tako hvaležno področje za komentatorje, analitike in novinarje. Vso to razgibanost in preračunljivost na obeh polih, ki je trajala tekom prvega kroga, je volilni večer popolnoma odnesel. Oziroma vsaj tako bi nam radi nekateri medijski in strankarski vplivneži narisali situacijo. Namreč, če je bila nestrankarskost in nadpolitičnost učinkovita parola Nataše Pirc Musar v prvem krogu, je sedaj jasno, da se vedno bolj zapira v okvirje boja koalicije proti opoziciji. Pri tem je še tako močno sklicevanje na to, da ni političarka, kar je svojevrsten oksmioron za nekoga, ki kandidira za najbolj personalno politično funkcijo v državi, zaman.

Tako kot je očitno zaman opozarjanje, da vendarle gre za personalno funkcijo, ki si jo vsak izvoljeni prilagodi glede na svoj karakter in znamenja časa. Temu primerno, pa je odvisna tudi podpora oz. naklonjenost volivcev s širokega političnega spektra. Slednje pa v Sloveniji to ni zaželeno, kar je bilo najbolj očitno pri zapisu priznanega pravnika dr. Marka Pavlihe, ki je ob čestitki Logarju doživel pogrom na družbenih omrežjih. O odnosu z Logarjem je potem zanimivo zapisal: Dr. Logar me je recimo povabil v strateški svet za zunanjo politiko in kot moderatorja okrogle mize zunanjih ministrov o Severnem Jadranu na Blejski strateški forum, čeprav se “uradno” nahajava na različnih političnih straneh (naj kot zanimivost omenim, da sva po parlamentarnih volitvah z mednarodno priznanim strokovnjakom in diplomatom prof. dr. Ernestom Petričem iz medijev izvedela, da nisva več v tem posvetovalnem organu, v katerega je nova ministrica Tanja Fajon imenovala svoj “preverjen” kader).”

Izmed opazk, ki jih je Pavliha v svojem zapisu izpostavil, mi je najbolj zanimiva ta: “prikrit janševist je med nami”. Ta opazka po mojem mnenju najlepše (ponovno) izkazuje to prepričanost določene politčne grupacije, da morajo biti področja javnega, političnega, očiščena česarkoli, kar njim ni po godu.

Osebno mi je bila izmed opazk, ki jih je Pavliha v svojem zapisu izpostavil, najbolj zanimiva ta: “prikrit janševist je med nami”. Ta opazka po mojem mnenju najlepše (ponovno) izkazuje to prepričanost določene politčne grupacije, da morajo biti področja javnega, političnega, očiščena česarkoli, kar njim ni po godu. Točno to predispozicijo, s katero pristopajo pri vsem “res publica”, najbolj pooseblja aktualni premier Robert Golob s svojo izjavo o tem, da kandidatu Logarju ne bodo dovolili zmagati. Lahko rečemo del političnega žargona, vendar glede na vse dosedanje izkušnje bolj nezavedni “zdrs”, ki kaže na resnični odnos kaste slovenskega socialističnega plemstva, ki ima to državo za svoj lasten fevd. Fevd, ki jim je bil predan v trajno last in upravljanje brez roka trajanja mandata.

Pri volitvah, sploh predsedniških, gre velikokrat za odnos do enega človeka in vtis, ki ga je ta človek naredil nate. In ta subjektivni element lahko, ob drugih objektivnih, prinese odločitev marsikoga sredinskega, da bo podprl bolj nazivno desnega ali levega kandidata. To je čar demokracije in svobode govora.

Dojemanje, da je sprejemljivo voliti ali podpirati nekoga le po strankarsko začrtanih linijah, pa res spada v domeno “mračnih sil”, pa če te prebivajo na enem ali drugem polu. Kot je v zaključku svojega razmišljanja zapisal Marko Pavliha: “Je potemtakem res tako obsojanja vredno, da človek razmišlja s svojo glavo in srcem ter podpre določeno osebo zaradi njenih vrlin in veščin, ne glede na politično ali drugo opredeljenost? Nenazadnje takšno diskriminacijo prepoveduje tudi naša ustava, po kateri so celo poslanci predstavniki celotnega ljudstva in ne le svojih političnih strank. Tako bom ravnal tudi v drugem krogu, četudi ostanem brez nekaterih navideznih prijateljev.”

Zato je pomembno, da se udeležimo vseh prihodnjih volitev in glasovanj, ki prihajajo. Ter da smo voljni o svoji odločitvi tudi javno govoriti. Kajti potem smo jo tudi voljni, če že ne sposobni, zagovarjati. Samo ta diskurz bo morda nas pripeljal skozi to pusto, puščavsko dojemanje, kaj je demokracija in kaj so njena orodja. Trideset let že hodimo, še kar nekaj je pred nami.

17 komentarjev

  1. Hvala redakciji DOMOVINE – za dober zapis.
    Se strinam, da je še precej za postoriti, da bo v naši Sloveniji – normalna demokracija,
    ne pa podobno kot v Putin RUSIJI RF postalinistična nedemokracija, V KATERI STRANKE SICER SO, SAMO PRAVE OPOZICIJSKE STRANKE – SO PA PREPOVEDANE, VODJE OPOZICIJE SO PA UBITI ALI V Navalni ZAPORIH.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

    • Za lahko noč.
      Pri nas je človek, ki se ga razveseli,o – odlični dr. Logar.
      Meni s razpoloženje ob brskanju za realnimi podatki o vojni v Ukrajini
      poboljšala res luštna in bistra dekleta iz GRUZIJE
      “TRIO MANDILI”
      Bedo Putin RUSI MILITARISTIČNEGA VOJAŠKEGA ZLOČINSTVA IN ZLOBNEGA HUJSKAŠTVA SAMIH Putin Rusov in njih domnevno PLAČANIH HUJSKAČEV
      si lahko nekoliko preženete S POSLUŠANJEM PREPROSTEGA A NARAVNEGA
      PETJA TREH ČISTO MLADIH IN LUŠTNIH PODEŽELSKIH DEKLET – iz Gruzije.
      Ta tri dekleta so LEPO NARAVNO ŽIVLJENJE IN LEPOTA – NARAVNEGA ŽIVLJENJA.
      Vse kar prihaja od Putin Moskva deberalov in Putin Rusov – pa je le “NEŽIVLJENJE”, UNIČEVANJE, IMPERIALNA NADOBLASTNOST, UBIJANJE IN ZATURANJE SVOJIH IN DRUGIH “OD IMPERIALISTOV – BOLJŠIH” LJUDI. Tako se mi zdi.
      V Google okence vtipkajte
      TRIO MANDILI.
      In videli in slišali boste tri mlada dekleta, ki taka kot so – so lepo življenje ljudi.
      Me veseli, da se je GRUZIJA – ČISTO ODDALJILA – od Putin Rusije.
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  2. Nisem vedel, da članek govori o Ukrajini. Sicer pa drži, tista izjava Roberta Goloba je velik zdrs in veliko razočaranje za vse nas na sredini. Brez kakršnekoli samokontrole, nas je označil za nepomembne in nepotrebne, celo nedobrodošle. Eno je navijanje za svojega, drugo je izničevanje vsega kar je dobro pri nasprotniku.
    Vsak kmet bi povedal bolje, če bi samo rekel, naj zmaga boljši kandidat.
    Volitve so bile na koncu razočaranje za vse, ki smo verjeli, da se bo NSI res premaknila na sredino, pa se želi le premakniti v vlado, ostaja pa cerkvenjaško proti svobodi izbire posameznika v družbi, poleg tega pa je gibanje Svoboda izkazalo zelo “staropartijsko” delovanje v nekaterih rečeh.

  3. Slovensko volilno telo, torej volilci, so razdeljeni na dva tabora, na leve in na desne. To sicer ne pomeni tisto klasično delitev, ki izvia še iz časov francoskega parlamenta, pač pa lahko rečemo, da imamo partizane in domobrance.
    Kakorkoli izgleda poimenovanje taborov arhaično, vendarle ustreza dejanski opredelitvi.
    Partizane je vodila rdeča zvezda , komunizem in boj za sovjetsko oblast, med tem, ko je domobrance vodia ljubezen do domovine in križ.
    Vse do danes se razlike med obema taboroma niso spremenile in vse do danes Slovenijo vodijo partizani.
    Pristaši, pred vsem partizanskega tabora, so nepopustljivi in zaslepljeni in politiko vidijo kot sredstvo za vladanje in obvladovanje države. Tisti lucidnješi iščejo pri vladanju pred vsem koristi, drugi, naivneži, pa verjamejo dvoje, da jim bo zasijala svoboda in sreča ter, da bodo tudi sami vladali državi..
    Šolski sistem skrbi, da vsi državljani Slovenije spoznajo junaške boje in svobodo, ki so jo priborili partizani in prinesli pravičnost in blagostanje v državo.Ko državljani zapustijo šolske klopi jih prevzamejo mediji,ki nadaljujejo z zavajanjem in indoktrinacijo. Zaradi takšnih pritiskov je razumljivo, da je partizanski tabor v premoči in praktično ne dovoli domobrancem vladanja. Tu in tam se zgodi čudež, ki pa se vselej klavreno konča, saj je pritisk medijev in partizanske politike tako močan, da tudi pojav samege Jezusa Kristusa s spremstvom apaostolov in svetnikov, ne bi mogel nič sprementi. Tudi vsi do sedanji nobelovci bi zanesljivo pogoreli, če bi se pojavili v Sloveniji in hoteli porušiti slovensko partizansko mitologijo.
    Znanstveniki iz področja genetike bi hitro ugotovili, da gre v Sloveniji za gensko deformacijo.
    V takšnem stanju je uprizarjati predvolilne boje, ankete javnega mnenja in karkoli podobnega in za demokracijo značilnega, je čista potrata.
    Do spremembe lahko pride le po pomoti, te pa se k sreči dogajajo, saj očitno tudi partizani niso popolni in ss jim zgodi napaka. Seveda tem, ki vladajo sedaj, ne onim, ki jih po božje častijo nasledniki in ki so bili nezmotljivi, heroji in dobrodelniki, ki so rešili slovenski rod.
    Razmerje obeh taborov je nekako 55:45 v korist partizanov. To je vzrok, da vedno zmagajo partizani, razmerje se lahko spremeni samo z udeležbo na volitvah in še to, če slučajno partizani zaspijo, ali se jim ne ljubi na volitve.
    Vse kar se dogaja okrog volitve je samo predstava za naivneže.
    Ni Titana na svetu, ki bi premagal partizane, saj so, kot je bilo že rećeno, gensko deformirani in jih je nemogoče prepričati, da lahko kdorkoli med domobranci pride na oblast.
    Če že pride, ga prinese sam hudič, ki ga pooseblja Janez Janša. Ta je vse slabo, kar premore svet, le ljudožerec še ni, če pa si bo to zaželela Spomenka Hribar, bo v svoji aboti to tudi dokazala.
    Po tem uvodu pa se lahko lotimo Anžeta Logarja, domobranca.
    Prav gotovo presega ponudbo predsdniških volitev. V kolikor vemo, da je predsednik države v privi vrsti predstavnik države in državljanov v tujini, potem je domobranec Logar prava izbira in če smo pošteni tudi edina izbira med sedmimi kandidati.
    Njegove reference so bleščeče, pa vednar so v debeli senci, ker je pač domobranec. Nič mu ne pomaga, da je v bistvu levičar, tako kot smo pravzaprav vsi Slovenci.Skoraj vsi izhajamo iz kmečkega ali delavskega razreda, nikomur ni bilo v zapuščino podarjeno veleposestvo ali industrijski koncern. pa vednar je za slovenske razmere Logar desničar, ker je domobranec.
    Naglavni greh nosi že s tem ker izhaja iz stranke Janeza Janše, ta pa kot vemo, je čarovnik, saj začara vsakega, ki ga pogleda, da ne rečem, da se rokuje z njim in jasno, da ga polovi v svoj domobranski tabor, je katastrofa, ki jo je potrebno eliminirati.
    Zgodbo o domobrancih je mogoče raztegniti v romane in romane, pa naj zadostuje le to, da domobranci ne smejo imeti v Sloveniji niti ene same pomembne funkcije. Potrebno jih je zasužnjiti in naj delajo, s politiko pa se ne smejo uvarjati in pika! Kaj je že rekel slavni partizan Stane Dolac? “Na oblasti smo mi komunisti( partizani) in če ne bi bili mi, bi bil nekdo drugi! To pa se ne bo nikoli zgodilo!”. Od teh slavnih besed je minilo že 50 let in Dolanca ni več. Besede pa še vedno držijo, bolj kot biblija, ki je stara že 2000 let.
    Za konec pa še to: Pazite koga boste volili. Če se bste izrekli za domobranca, vas lahko čaka anatema, izguba službe, vsaj tako je napovedal Stane Dolanc!

    • Temu bi dodal, da je to pravzaprav normalno in pricakovano stanje.
      Clovek ima kot bitje veliko inercijo. Ne spreminja se hitro, svoje nazore prenasa v naslednje rodove.
      Najbolj zgovoren dokaz za to je bivsa DDR. 30 let po koncu rezima, ki jih je zamoril, tam delujejo se po starem vzorcu. Podobno kot v SLO so tam ali izraziti komunisti ali pa izraziti nacisti. Na zahodu se temu samo cudijo in ne razumejo. Ker ne razumejo, da totalitarni rezimi cloveku na dolgi rok spremenijo mozgane. Tako kot v SLO.

    • Dobra razlaga, vendar Primorska je bila drugačna.

      Primorski partizani (tudi naša družina), so bili PARTIZANI-DOMOLJUBI – po mentaliteti podobni DOMOBRANCEM.
      Glavnina partizanov s Krasa se je borila, tako, kot Domobranci, sa SVOBODO Slovenije in proti OKUPATORJU, tako Italijanom, kot Nemcem.

      Partizani v osrednji Sloveniji, pa so bili po večini KOMUNISTI ki so imeli v sebi kal RUSKE Revolucije. Bolj so se borili proti DOMOLJUBOM Slovencem, ne pa tako proti Nemcem in Italijanom.
      Tem težko rečem partizani, ampak le Revolucionarji Komunisti.

      Pošteno bi bilo razdeliti PARTIZANE na DOMOLJUBE in KOMUNISTE.

      Sedaj nas je veliko Desnih, ki smo potomci PARTIZANOV-DOMOLJUBOV, ki se distanciramo od PARTIZANOV-Komunistov. Zato bomo volili Logarja.

      ZZB, pa dejansko dela še danes PROPAGANDO le za Revolucionarje-Komuniste, ki so pobili več Slovencev, kot Nemci in Italijani skupaj.
      Uradna ZGODOVINA pa ne dovoli RESNICI na plano, zato zanemarjajo MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE.

      • Kraševka, sploh si nismo tako narazen! Jaz sem iz domobranskih krajev, pa vendarle previdno govorim o partizanih.Pri nas so se partizani – komunisti pojavili že l.41 in niso počeli drugega kot kradli in pobijali.Na dolenjskem so pobili tudi tigrovce. Zdaj obstajata dve organizaciji, ki se spominjata tigrovcev. Je res, da bi tigrovci lahko ubili Mussolinija, vendar ga niso, ker si je za ščit omislil otroke, to bi bila za tigrovce prevelika žrtev. Partizani – komunisti se o tem niso spraševali, bili so tako fanatični, da zanje človeško življenje ni štelo nič. Koliko je resnice na tem, da se zagrizenim fašistom ni bilo težko “spreobrnit” v zagrizene komuniste. Ne vem, nisem iz tistih krajev, vendar se govori, da iz takšne družine izvira tudi sedanji PV. Tudi zgodba Janka Premrla- Vojka odpira veliko vprašanj. Mi “domobranci” na tem področju težko karkoli spremenimo, Partizani – domoljubi sami, bi se morali izkopati iz te prisiljene ukalupljenosti.

      • Kraševka, kje in kdaj so se borili primorski partizani?

        Kolikor vem, so tudi na Primorskem partizani kot drugod samo bežali in spštovali nezapisan sporazum o nenapadanju.

        Tudi na Primorskem ter drugod po Sloveniji slavijo na proslavah same izgubljene bitke in bege pred sovražnikom

        Da ne rečem še to, da so bili italijani v primerjavi z Nemci operetni okupatorji,

      • MEFISTO, vem za vas, ko so partizani na Krasu zajeli septembra 1943 veliko (mislim cca 80) oboroženih in motoriziranih karabinjerjev. Med partizani je bilo veliko fantov, ki so po razpadu Italijanske vojske pribežali domov.
        Ti partizani so dobro znali italijansko in so se z zajetimi karabinerji POGAJALI in dosegli, da so italijani predali orožje. Razoroženih karabinjerjev niso pobili, ampak jim dovolili, da so šli prosto proti rodni Italiji. Eden izmed teh partizanov, ki je mi je to pripovedoval, še živi.

        Tudi jaz misli, da se takih primerov premalo prikazuje.
        Naša ZZB raja predvsem tam, kjer je bilo veliko Slovencev pobitih.
        In to je res narobe!

      • Kolikor je meni znano, je bilo to revolucionarno vodstvo zelo podrejeno SZ. Ko je prišel od tam ukaz se ni kaj dosti spraševalo, kako je partizanska vojska usposobljena in oborožena, niti kako je z logistiko. Posledica tega je bilo nekaj že vnaprej izgubljenih bitk z ogromno žrtvami. Nekaj takega so bile Dražgoše na Gorenjskem. No, pa sem spet odšla iz teme, pogovarjamo se vendar o osamosvojitvi. Se mi zdi, da če bi takrat na široko odpirali te teme, bi osamosvojitev splavala po vodi. Zdaj se o teh težkih temah vendarle lahko nekoliko bolj umirjeno pogovarjamo. Se spominjam tistih časov, imela sem občutek, da mi je težko breme padlo z ramen, da zdaj pa ne bo treba biti tiho. Pa ni bilo tako, še dolgo je bilo bolje biti tiho. Za zmagovito stran so bile stvari, ki so prihajale na dan tako neverjetne, da mi zdi zdaj, po tolikem času takratno njihovo zanikovanje kar logična samoobramba.

  4. Kraševka, dodati pa je potrebno zgodbo o požganem Rihemberku, ko so partizani in zasede junaško potolkli nemško kolono , za maščevanje pa so Nemci požgali Rihemberk in Komen, ter pregnali nad 1,000 Slovencev na sužensko delo v Nemčijo, med njii mnoge moje sorodnike.Le moj dedek in babica sta ostala do osvoboditve Rihemberka doma, v požgani hiši, ter dočakala svobodo in pred vsem komunistični teror, ko se je začelo plenjenje posesti in prisilna kolektivizacije, tako da so Primorci kar dolgo živeli od UNRINe pomoči.
    Pa še nekaj: komunisti so Primorcem izpulili dušo. Duša in navdih je Primmorcem predstavljal Simon Gregorčič. Vsak zaveden Primorc je znal njegove pesmi na pamet, danes pa vse to nadomešča kamnita zložba na Sabotinu: NAŠ TITO!
    Ali se vrli Primorci sprašujejo, koliko Martinov Čedermacov so komunisti pobili, zaprli in pregnali? Ti so branili Primorce pred fašisti, za nagrado pa so bili kruto kaznovani.

Komentiraj