Po ekonomski svobodi Slovenija 97. na svetu, po obsegu (para)države pa celo 147.

Uredništvo

15. 9. 2016 ob 14:02
0 komentarjev

Gospodarstvo

POSLUŠAJ ČLANEK

Na svetovni lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravlja Visio institut, Slovenija med 159 državami zaseda 97. mesto. Uvrstitev je najslabša med državami EU in denimo kar 66 mest za Češko, ki nas je po BDP na prebivalca prehitela minulo leto.

V različnih kriterijih se je Slovenija najslabše odrezala pri obsegu (para)države, kjer za nami zaostaja le 12 svetovnih držav, ter pri državni regulativi, kjer smo se znašli na 127. mestu.

Pozitivno je, da je po šestih letih padanja ekonomske svobode Slovenija tokrat napredovala za 14 mest, a še vedno zaostaja za svojim vrhom iz leta 2008.

Po besedah predsednice Visio instituta je ključni problem Slovenije odsotnost strukturnih reform.

Po analizah, ki so opravljene za leto 2014, največ ekonomske svobode uživajo Honkong, Singapur, Nova Zelandija, Švica, Kanada in prva država članica EU, Irska.

Med največjimi svetovnimi gospodarstvi so visoko Kanada (5.), Avstralija in Velika Britanija (skupaj na 10. mestu), ZDA (16.), Nizozemska (25.), Nemčija (30.), nekoliko nižje pa Japonska (40.),Francija (57.), Italija (69.), Rusija (102.) in Kitajska (114.).

Zadnjih deset mest na lestvici ekonomske svobode tokrat zasedajo Iran, Alžirija, Čad, Gvineja, Angola, Srednjeafriška republika, Argentina, Kongo, Libija in kot zadnja Venezuela.

Pred Slovenijo vse primerljive države

Kot smo na Domovini že ugotavljali, v zadnjih letih v primerjavi s Slovenijo vse bolj napredujejo Čehi, Slovaki, Poljaki, pa tudi Madžari.

Na lestvici ekonomske svobode so najvišje Čehi na 31. mestu, Slovaki na 39., Poljaki na 40., Madžari na 57. in Hrvati na 81. mestu.

Pred nami so tudi Bosanci (91.), Makedonci (65.), Bolgari (45.), Albanci (40.) in Romuni, ki so celo 22.

Med državami v regiji smo uspeli prehiteti le Srbijo, ki je na 101. mestu.

Glede posameznih področij je za Slovenijo še posebej porazna uvrstitev Slovenije glede vpliva (para)države, kjer se uvrščamo na 147. mesto med 159. državami na lestvici.

Podpovprečni smo tudi pri predpisih (regulativi - 123. mesto), bolje nam gre pri trdnosti valute (85.), pri pravnem sistemu in lastninskih pravicah (49.) ter pri svobodi mednarodne trgovine (41. mesto).

Za izboljšanje konkurenčnosti, ki bo prinesla mladim redne zaposlitve, nujne reforme

»Dejstvo je, da je Slovenija v obdobju 2008 in 2013 padla tako nizko, da lepotni popravki v obliki tako imenovanih mini reform ali prestrukturiranj javnih politik niso zadostni," opozarja predsednica Visio instituta mag. Tanja Porčnik.

Po njenem je zato nujno izvesti strukturne reforme: "Čeprav so politično nepriljubljene, ker se bodo v prvi vrsti spopadle z neučinkovito in razbohoteno porabo sektorja država."

Obenem je po njenih besedah nujno nadaljevati z odpravljanjem administrativnih ovir poslovanja tako za državljane kot za podjetja in znižati obdavčitev dela ter nadaljevati deregulacijo trga dela.

"Bolj prožen trg dela bo bistveno prispeval k temu, da bodo manj kvalificirani posamezniki in mladi brez delovnih izkušenj lažje in hitreje prišli do redne zaposlitve," pravi Porčnikova.

V svetu vse več ljudi živi nad pragom revščine

Raziskava Visio instituta med drugim analitično spremlja napredek ekonomske svobode med državami v razvoju in razvitimi državami. Trendi kažejo, da sta obe skupini držav po ekonomski svobodi vse bližje.

Prav tako v državah v razvoju pada stopnja skrajne revščine. Ta je še leta 1980 znašala 56,9 %, leta 2014 pa znaša 15,6 %.

Svetovna banka kot skrajno revne opredeljuje ljudi z dohodki manj kot 1,9 mednarodnih dolarjev dnevno.

V zadnjih 34 letih je močno padla tudi stopnja zmerne revščine in sicer za več kot 50 %. Še leta 1980 je bilo v državah v razvoju 73,9 % prebivalstva pod pragom zmerne stopnje revščine, leta 2014 pa je takšnih "le" še 32,3 %).

Celotno poročilo Visio instituta si lahko ogledate tukaj.

KOMENTAR: Uredništvo

Ni reform, ni napredka

Skoraj tragikomično se zdi, da v Sloveniji pod taktirko sindikatov tako zagrizeno vztrajamo na okopih ohranjanja statusa quo, medtem ko vsi mednarodni kazalci kažejo, kako nas primerljive države po razvitosti in blaginji prehitevajo po levi in desni. Vozu sprememb ne premaknejo niti vse pogostejša poročila nevladnih organizacij in medijev o naraščanju revščine v Sloveniji, družinah, ki nimajo za hrano in lačnih otrocih, ki jedo le enkrat na dan. Ljudje bi končno morali spregledati dvolično igro sindikatov in ostalih parastruktur, ki v njihovem imenu (in v svojo korist) zavirajo nujne družbene spremembe, prilagojene izzivom sodobnega časa. Če do preskoka v kratkem ne bo prišlo, se bomo, zaprti v svojem malem socialističnem svetu, morali sprijazniti, da bomo postali ena najmanj razvitih držav v Evropi.