Čehi, Slovaki, Poljaki vse bolj uspešni od Slovencev. Ne verjamete? Poglejte grafe in številke.

Minule dni sta v Sloveniji na gospodarskem področju odmevali dve vesti. Najprej informacija o novem umiku tujih investitorjev - poljski sklad ne bo dokapitaliziral Palome, družba iz iste države ne bo kupila Gorenja surovin, Angleži ne bodo investirali v Petišovcih, nedavno je raje Hrvaško kot Slovenijo za svojo naložbo izbral IBM.

Druga nič kaj razveseljiva novica pa je korekcijska napoved navzdol za letošnjo slovensko gospodarsko rast s strani OECD. Ta je z 1,5 odstotka najnižja med konkurenčnimi državami v regiji.

Ker mnogi še vedno težko verjamejo, da Slovenijo po mnogih ekonomskih kazalcih prehitevajo nekdaj precej bolj zaostale države Vzhodnega bloka, smo naredili nekaj primerjav po izbranih ekonomskih kazalcih.

V analizo smo vključili države, ki pri privabljanju tujih investicij, rasti in razvoju Sloveniji ta čas v EU najbolj konkurirajo: Češko, Slovaško, Poljsko, Madžarsko, na večini grafov pa dodajamo še povprečje 36-ih držav OECD.

V spodnjih grafih lahko tako vidimo, da Slovenija med vsemi omenjenimi državami beleži najnižjo napovedano gospodarsko rast tako v letu 2016 in v letu 2017, najhitreje pa naj bi rasli Poljska in Slovaška.

Napovedana gospodarska (OECD) rast za 2016:

(Slovenija - zelena, Madžarska - modra, OECD povprečje - črno, Češka rdeča, Poljska vijolična, Slovaška oranžna)

Napovedana gospodarska rast (OECD) za 2017:

Vse države v analizi zadnjih dvanajst let rastejo hitreje od Slovenije

Primerjavo gospodarske rasti smo naredili tudi za obdobje med leti 2004 in 2015 ter vključili še napovedi za leti 2016 in 2017.

Ugotovili smo, da je Slovenija med vsemi navedenimi državami v večini let beležila najnižjo gospodarsko rast, sploh v obdobju po letu 2008, ko je padla v globoko recesijo, medtem ko denimo Poljska sploh ni zabeležila negativne gospodarske rasti, Češka in Slovaška pa sta padli pol manj od Slovenije.

Osredotočili smo se na primerjavo Slovaške in Češke s Slovenijo med leti 2004 in 2015 (+ napoved 2016 in 2017) (spodnja grafa).

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je Slovaška (rdeča črta) ves čas beležila višjo gospodarsko rast od Slovenije (modra) (izjema je 2014), razlika pa je sploh bila visoka leta 2007 in v letih 2010-2013, ko se je, medtem ko je Slovenija brodila v globoki recesiji, večina držav iz krize že pobrala. (črna črta je povprečje OECD)



Podobno velja tudi za Češko (rdeča), ki pa ni rasla tako hitro kot Slovaška, a večino časa v obdobju 20014-2015 še vedno hitreje kot Slovenija (modra).

Bruto družbeni produkt (BDP) na prebivalca

Pri tem bi se dalo argumentirati, da je gospodarska rast v državah nekdanjega Vzhodnega bloka logično višja zaradi toliko nižje razvitosti (države v razvoju namreč rastejo hitreje kot razvite države - od tod tudi nizko povprečje rasti držav OECD kot celote).

A dejstvo je, da Slovenija glede glavnega kazalca razvitosti - BDP na prebivalca, v zadnjih šestnajstih letih ni dosti pred ostalimi državami, Češka pa je nas je po tem kazalcu celo prehitela.

Slednje je dobro vidno iz spodnjega grafa, na katerem je povprečje OECD daleč nad izbranimi državami, Slovenijo (zelena) pa z leti več kot opazno dohitevajo druge države (Poljska - vijolična, Madžarska - modra, predvsem pa Slovaška - oranžna in Češka - rdeča).

Vse po vrsti so razliko do Slovenije najbolj zmanjšale prav v času svetovne gospodarske krize, na katero so več kot očitno bolje odzvale, kot naše vlade v Sloveniji.

BDP na prebivalca v ameriških dolarjih med 2000-2015:

Investicije in produktivnost

Izbrali smo še dva ekonomska kazalca, ki se nam zdita zanimiva. Prvi je letna rast investicij glede na preteklo leto.

Na spodnjem grafu smo primerjali rast investicij glede na preteklo leto v Sloveniji (vijolična), Češki (rdeča) in Slovaški (modra). Na prvi pogled je vidno, da so investicije najbolj rasle na Slovaškem, manj v Češki, najmanj pa v Sloveniji, sploh po letu 2008:



In kako produktivno, oziroma učinkovito je delo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami?

Spodnji graf prikazuje prispevek k BDP na eno delovno uro v Sloveniji (zelena), na Madžarskem (modra), Češkem (rdeča), Slovaškem (oranžna) in na Poljskem (vijolična).

Kot je videti, smo bili Slovenci pri delu najbolj produktivni vse do začetka krize, nakar pa nas je prehitela večina držav. Danes v eni delovni uri k BDP manj prinesejo le na Madžarskem, s Češko smo praktično izenačeni, Slovaki in Poljaki pa so krepko pred nami.

Doprinos k BDP na eno delovno uro:

In koliko plačujemo za javni sektor?

Za konec smo pripravili še graf, ki je pomenljiv predvsem z vidika porabe davkoplačevalskega denarja za delovanje javnega sektorja države.

Ključna ugotovitev je, da so v času krize prav vse države zmanjšale porabo denarja za lastno delovanje, razen Slovenije, kateri se je delež porabe za javni sektor glede na BDP povečal na 42 %.

Pri poljski in Slovaški so stroški javnega sektorja denimo padli na 23 % BDP, Čehi pa so stroške ustalili nekaj nad 30 % BDP.

Stroški javnega sektorja (v odstotkih glede na BDP):

---