Po afganistanskem fiasku tudi iz lastnih vrst prihajajo dvomi v Bidnovo operativno sposobnost voditi ZDA

foto: posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Po nekaj dneh tišine in izmikanju javnosti je "sleepy Joe", kot je svojega tekmeca za predsedniško mesto nazival Donald Trump, vendarle stopil pred kamere, da opravi tako imenovani "damage control" fiaska, ki so ga Američani doživeli z nepremišljenim umikom iz Afganistana. 

78-letni predsednik ZDA je pričakovano ponovil ocene, da je bil umik iz Afganistana pravilen, da so Američani tam svoje cilje dosegli, za bliskovit prevzem države s strani talibanov pa je okrivil afganistanske varnostne sile in tamkajšnjo oblast ter administracijo Donalda Trumpa.

A kritike na Bidnov račun prihajajo z vseh strani, ogledalo mu nastavljajo celo strokovnjaki iz vrst prejšnjih demokratskih administracij, nekateri mu celo očitajo, da zavestno laže.

Dolgoletni diplomat iz Obamove administracije in nekdanji zdravnik v Beli hiši denimo ocenjujeta, da je predsednik Biden mentalno nezmožen še naprej voditi Združene države Amerike. 

Ameriški sestop s peidestala velesile, kot umik, ki je bolj spominjal na beg, ocenjujejo številni analitiki, medtem že izkorišča Kitajska. Ta prek svojih, vladnih medijev, ns primeru Afganistana že žuga Tajvanu, češ naj ne pričakuje ameriške pomoči v primeru zavzetja otoka s strani Kitajske.

Roy Crocker, diplomat s 40 leti izkušenj iz šestih držav, je v času Obamove administracije služil kot vodilni ameriški diplomat v Kabulu. Po zadnjih dogodkih je izrazil resne dvome v Bidnovo sposobnost, da še naprej vodi velesilo kot so ZDA.

»S tem, ko je obveščevalne podatke ocenil tako narobe ali še slabše, če je razumel, kaj se bo najverjetneje zgodilo in mu je bilo vseeno, je talibanom omogočil narativo, po kateri so tako obupno hrepeneli: Da so premagali svetovno velesilo,« ugotavlja Cracker.

Bidnovo duševno zdravje pa je pod drobnogled vzel tudi nekdanji zdravnik v Beli Hiši, trenutno republikanski kongresnik Ronny Jackson. »Nesprejemljivo, da se skriva pred ameriško javnostjo. Če je tega mentalno zmožen obvladovati to krizo, naj nagovori narod, sicer naj nemudoma odstopi. Amerika in naši veterani si zaslužijo boljše kot to,« je ocenil Bidnovo "skrivanje" pred mediji, oziroma izmikanje, da narod nagovori neposredno po padcu Kabula.

Biden: Ne moremo se boriti v vojni, kjer se Afganistanci ne želijo boriti


Joe Biden je v ponedeljek naposled prekinil oddih v Camp Davidu in nagovoril ameriško javnost. V govoru je poudaril, da stoji za svojo odločitvijo o umiku ter da za umik iz Afganistana v resnici nikoli ni dober čas. Zanj se je odločil, ker ne želi več žrtvovati ameriških življenj in ponavljati napak v obliki neskončnih vojn iz preteklosti.

»Cilj misije je bil dobiti odgovorne za napadi 11. septembra 2001 in zagotoviti, da Al Kajda ne more ponovno uporabiti Afganistana za bazo za svoje napade. To smo naredili« ter dodal, da je bil Osama Bin Laden ubit že pred desetletjem. »Nikoli pa misija ni bila izgradnja naroda, zgolj preprečevanje terorizma, teroristične grožnje pa so zdaj drugje po svetu.«

Odgovornost za odhod je nato prevalil na predsednika Donalda Trumpa, ki je v skladu z dogovorom s talibani zmanjšal ameriško prisotnost in Afganistansko vlado ter varnostne sile. »Američani ne moremo umirati v vojni, v kateri se Afganistanci ne želijo boriti,« s čimer se je odzval na predajo afganistanskih enot in beg predsednika Ašrafa Ganija.

»V Afganistanu smo porabili več kot tisoč milijard dolarjev, urili smo njihove enote, plačevali njihove plače, dali smo jim orožje, nudili zračno podporo. Nismo pa jim mogli dati volje za boj za njihovo prihodnost. […] Tudi eno, pet ali dodatnih dvajset let naše prisotnosti na terenu ne bi pomenilo bistvene razlike.«


Kritiki: Namesto prelaganja krivde bi se morali pogovarjati, kako bomo rešili ljudi iz Afganistana


Bidnov nagovor je nemudoma sprožil množico odzivov. Veteran vojne v Afganistanu in soustanovitelj organizacije No one left behind Matt Zeller je bil nad govorom zgrožen. Za laž je ocenil Bidnovo trditev, da so se pripravili na vse možnosti. »Mi smo jim pripravili načrt, kako evakuirati ljudi, pa ni nihče poslušal. Imeli smo ekipo in ljudi, da bi rešili vse te ljudi, ampak nismo naredili nič,« Je kritičen Zeller. Dotaknil se je tudi dejstva, da so ZDA na varno rešile le okrog 2.000 Afganistancev.

»Identificirali smo 86.000 ljudi, ki smo jih za sabo pustili v Afganistanu. In trditev, da ljudje niso želeli oditi. Tukaj imam seznam 14.000 ljudi, ki želijo ta trenutek zapustiti Afganistan.« kritiziral je tudi poskus prevalitve krivde na Afganistansko vojsko. Slednja je imela vsako leto več žrtev kot ameriška v vseh dvajsetih letih delovanja v Afganistanu skupaj.

»Afganistanski vojaki niso prejemali rednega plačila, niso imeli redne dobave goriva, streliva in so se vendarle pojavili na bojni črti. Kako si drzne kriviti te ljudi, da niso imeli drznosti, da bi se zoperstavili talibanskemu pokolu!« Zdaj bi se morali pogovarjati o tem, kako bomo te ljudi rešili, še zaključi Zeller.

https://twitter.com/bennyjohnson/status/1427421688141123584

Pompeo: Trumpova zunanja politika je bila odločna pri odvračanju groženj in je držala Talibane pod nadzorom


Da bo tudi Al Kajda kmalu pokazala svoje zobe, opozarja nekdanji uslužbenec obrambnega ministrstva Francis Bing West, ki Bidnov govor označuje za neiskren, ko govori o grobovih ameriških vojakov. »V zadnjem letu in pol nismo imeli nobene žrtve. Operacijo bi lahko nadaljevali brez žrtev in tako preprečili teroristom, da prevzamejo oblast v državi,« nadaljuje West in primerja situacijo s Hladno vojno. »Če bi odšli iz Zahodne Nemčije, bi Sovjetska zveza zasedla Zahodno Evropo.«

Na Trumpov govor se je odzval tudi Mike Pompeo, ameriški zunanji minister pod Trumpom. »Očitati Trumpu odgovornost za talibanski prevzem Afganistana je patetično. Moj desetletni sin ne bi ušel s takim izgovorom.« Pompeo je tudi zatrdil, da so bili talibani »pod nadzorom« tudi po zmanjšanju števila ameriških vojakov. »Naj opozorim, da se ta fiasko ni zgodil 'na naši straži'.«

Biden je še poudaril, da je bil Trumpov načrt umika iz Afganistana povsem nekaj drugega kot to, kar so storili Bidnovi. "Trump je talibanom povedal, da če bodo delali probleme, jih bo ameriška vojska šla poloviti neposredno v njihove domove."

Za razliko od Bidena je Trump tore uporabljal agresivno politiko odvračanja groženj, kot primer pa navedel napad na Qassema Suleimanija januarja 2020. »Šibko vodstvo vedno škodi ameriški varnosti,« je še povedal Pompeo, s čimer je želel poudariti, da je Bidnova administracija zapustila svetovni parket v korist podnebnih sprememb in kritične rasne teorije.

Kot še opozarja Wall Street Journal, je ameriška vojska skupaj z umikom Afganistancem odtegnila tudi zračno podporo, zaradi česar Afganistanska vojska tudi ni mogla več uspešno delovati.

Bidnovi talibane pozivajo k "inkluzivni vladi"


V Afganistanu medtem Talibani že izvajajo etnično čiščenje. Prečesavajo mesta in ustvarjajo sezname za odstrel, ki se bo po predvidevanjih poznavalcev zgodil takoj po koncu umika ameriških sil, poročajo obveščevalci in Afganistanci, ki so ostali ujeti v tej državi.

Oceno okoliščin in razumevanje položaja s strani demokratske administracije pa odražajo javna apeliranja na talibane, kot je spodnji poziv novim/starim gospodarjem Afganistana, naj "formirajo inkluzivno in reprezentativno vlado".



Pojavljajo se tudi trditve, da talibani niso več to, kar so bili po dvajsetih letih ter da so se medtem spremenili, napredovali. Tovrstna idealiziranja, ki jih zanika dogajanje na terenu, pa postajajo tudi tarča spletnega ironiziranja.

https://twitter.com/MANJULtoons/status/1427513171393224705

Kitajci na primeru Afganistana že žugajo Tajvanu


Dogajanje v Afganistanu pa je kot opozorilo Tajvanu že predstavil kitajski Global Times, ki ocenjuje, da bi za ubranitev Tajvana v primeru Kitajske invazije Amerika morala izkazati bistveno večjo odločenost za njegovo obrambo, kot pri ohranitvi Afganistana, pri čemer je bil Afganistan zanje vsaj tako strateško pomemben. Brez Afganistana so namreč ostali brez vojaškega oporišča in z omejenimi obveščevalnimi sposobnostmi v tem delu Azije, ki vse bolj postaja kitajsko vplivno območje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike