Peterle odgovarja na odprto pismo in pojasnjuje zakaj je podprl CETA

Prejšnji teden smo na Domovini objavili odprto pismo 69 državljanov s prvopodpisanim dr. Urbanom Bitencom, v katerem evropskega poslanca Lojzeta Peterleta pozivajo, naj ne podpre prostotrgovinskega sporazume med EU in Kanado, imenovanega CETA.

Peterle je danes glasoval v skladu s poslansko skupino Evropske ljudske stranke in sporazum podprl, pripravil pa je tudi odgovo na javno pismo, ki je bilo naslovljeno nanj.

V celoti ga objavljamo spodaj:

Spoštovani podpisniki odprtega pisma!

Hvala za vaše pismo. Prebral sem ga pozorno, enako kot doslej že vaša druga izražena mnenja v zvezi s prostotrgovinskimi sporazumi. Delovanje civilne družbe se mi zdi izjemnega pomena in prav v primeru sporazuma Ceta se je izkazala njena utemeljena vloga. Tudi zaradi dela civilne družbe in Evropskega parlamenta imamo danes, ko je pred nami končna oblika sporazuma, dokument, ki obema stranema prinaša priložnost poglobljenega gospodarskega sodelovanja in skupnega večjega vpliva na globalno trgovino.

Če citiram vaše pismo, ste zapisali naslednje: "Julija 2015 ste s svojim glasom podprli resolucijo Evropskega parlamenta o sporazumu TTIP. V njej ste postavili kriterije, po katerih boste presojali, ali TTIP podpreti ali ne. Če po tej resoluciji presodimo sporazum CETA, se pokaže, da sporazum CETA na več ključnih točkah postavljenim kriterijem ne zadosti. Dosledno bi torej bilo, da CETA ne podprete."

Opozoril bi, da smo v Evropskem parlamentu že 8. junija 2011 sprejeli resolucijo, na podlagi katere bomo odločali o Ceti. Ta merila so izpolnjena.

Sporazum bom podprl, ker se mi zdi koristen. Ocenjujem, da upošteva močne točke in specifike obeh gospodarstev, ob tem pa vsebuje dovolj varovalk za primere potencialnih težav. V šestih letih pogajanj je sporazum dobil kvalitetno končno podobo.

Delim načela, za katera se zavzema Slovenska škofovska konferenca v povezavi s prostotrgovinskimi sporazumi in sporazum presojam tudi glede nanje. Ne morem pa a priori dvomiti v evropske pogajalce oziroma v njihovo etičnost in profesionalnost.

Končni tekst sporazuma izpolnjuje zahtevo EP z 8. junija 2011 glede pravic evropskih podjetij, da se potegujejo za javna naročila na vseh ravneh države in zaščite določenih izdelkov s poreklom in nekaterih kmetijskih proizvodov. Dokument tudi odseva ambiciozni pristop obeh strani k trajnostnemu razvoju.

Sporazum ne spreminja nobenih določil mednarodnega prava in pravil postopkov Evropske zveze, ki jih je mogoče spremeniti zgolj s proceduro v EZ.

Ceta ne spreminja socialnih ali okoljskih standardov EZ, niti načela previdnosti.

Ceta pa odpravlja 99 % trgovinskih ovir in postavlja okvir, v katerem bosta obe gospodarstvi, ki sta že doslej delili številne vrednote, imeli priložnost za rast, kar pomeni v prvi vrsti nove priložnosti za državljane obeh gospodarstev.

Ceta vsebuje obsežno poglavje o trajnostnem razvoju, kar jasno dokazuje zavezanost obeh strani k zaščiti okolja in spoštovanju pravic delavcev.

Pogajanja o Ceti so prinesla izboljšan in moderniziran mehanizem za zaščito investicij, ki je veliko bolj transparenten. In ne drži, da bodo države v primeru sporov prepuščene na milost in nemilost velikih korporacij.

Sporazum torej vidim kot priložnost, za katero upam, da jo bo znala izkoristiti tudi Slovenija. Po drugi strani pa ocenjujem, da s sporazumi, kot je Ceta, postavljamo nove temelje globalne trgovine, ki dajejo nove poudarke temam, kot je na primer trajnostni razvoj. Verjamem, da mora biti Evropska zveza na čelu takšnih pobud. V primeru Kanade sem tudi prepričan, da sporazum sklepamo s kredibilnih partnerjem. Obe strani sta že zdaj zavezani spoštovanju človekovih pravic in zaščiti okolja.

Vsekakor se s potrditvijo Cete delo ne konča, ne za politiko ne za civilno družbo. Uresničevanje sporazuma v praksi bo potrebovalo veliko pozornosti in takojšnja opozorila na morebitne nepravilnosti, težave. Tukaj še naprej računam tudi na vaš prispevek.

Škoda je, da sta se tako v razpravo o Ceti kot o podobnih prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in populizem, kar je povzročilo izkrivljeno javno podobo sporazuma in slabo seznanjenost javnosti o njegovih dejanskih prednostih in resnični vsebini. Upam, da bo primer Cete tudi v tem smislu pripomogel k drugačnemu tipu debate v morebitnih podobnih primerih in upam, da smo z javno izmenjavo mnenj tudi v tem krogu pripomogli k boljši obveščenosti javnosti.

Upam, da bomo, ko gre za prostotrgovinske sporazume, vsi še naprej prispevali k odprti javni debati, ki bo temeljila na dejstvih in iskanju najboljših rešitev za Evropsko zvezo in Slovenijo.

Lep pozdrav,

 Lojze Peterle