Papež Frančišek študentom univerze Roma Tre: znebimo se strahu pred sprejemanjem migrantov

foto: Daniel Ibáñez/CNA
Migrante moramo najprej videti kot naše človeške brate in sestre, nato je ključna integracija, je papež Frančišek dejal zbranim študentom in profesorjem ob petkovem obisku rimske univerze Roma Tre. 

Za boj proti nasilju, ki pretresa svet, pa je papež izpostavil pomen umirjenega dialoga, ter sposobnosti prisluhniti drugemu, kar se začne že pri na videz povsem obrobnih medsebojnih stikih, piše spletni medij Catholic News Agency.

"Migranti ne predstavljajo nevarnosti temveč izziv za rast," je papež dejal študentom in akademskemu zboru najmlajše rimske univerze. Po njegovem je pomembno "dobro razmisliti o problemu migracij, saj gre za izjemno intenziven fenomen".  

Vprašal se je kako naj bodo migranti sprejeti in pozdravljeni ter izpostavil, da jih moramo najprej videti kot človeške brate in sestre. "So možje in žene, tako kot mi," je dejal.

A pri tem mora vsaka država znati oceniti koliko jih je sposobna sprejeti, je nadaljeval papež. "Res je, da jih nobeni državi ni treba sprejeti več kot zanje lahko poskrbi, ampak vseeno mora pri tem vsak dati svoj doprinos." 

Vendar del sprejemanja je integracija, nadalje opozoril Frančišek. To pomeni ljudi sprejeti in jim omogočiti, da se naučijo jezika, najdejo domovanje in službo.

Papež odgovarjal študentom


Del obiska je bilo tudi papeževo odgovarjanje na vprašanja študentom.

Eno izmed štirih je postavila Nour Essa, sirska begunka, ki jo je papež lani aprila, skupaj še z enajstimi drugimi Sirci, pripeljal domov z obiska na Lesbosu.

Skoraj leto dni kasneje se je Essa naučila italijansko in končala študij agrikulture in mikrobiologije. Papeža je vprašala kako premagati strah, da bo sprejem tolikšnega števila migrantov uničil kulturno identiteto držav, v katere prihajajo.

V odgovor je papež poudaril pomembnost spremljanja in vodenja novih migrantov skozi proces integracije in izpostavil dejstvo, da so bili otroci, ki so z njim prišli z Lesbosa, v treh dneh vključeni v šolski proces.

Ko je tri mesece kasneje 21 sirskih otrok povabil na kosilu v Vatikan, so že vsi govorili italijansko. "Starejši nekoliko manj, a vsi so znali govoriti. Šli so v šolo in se naučili. To je integracija."

Po njegovih besedah vsi migranti, ki so takrat prišli z njim, že imajo službo in ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji v italijansko kulturo z zagotavljanjem možnosti da najdejo delo, šolo in nastanitev. Želel bi si, da bi se v proces pomoči pri integraciji vključilo še več organizacij.

Glede strahu pred izgubo kulturne identitete pa se je papež vprašal, koliko invazij je Evropa od njenih začetkov dala skozi. "Evropo so vseskozi oblikovale invazije, migracije ... takšna kot jo poznamo je nastala na ta način."  

Migranti po njegovem prinašajo svojo kulturo, ki bogati vse nas, vendar morajo hkrati sprejeti del kulture okolja kamor prihajajo, da dejansko pride do "kulturne izmenjave".

"Res, obstaja strah, a ne le pred migranti, temveč pred tistimi, ki povzročajo kriminal," je  Frančišek pokazal na teroristični napad na bruseljskem letališču ter dodal, da so ga zagrešili "Belgijci, rojeni  Belgiji."

Vojne se začenjajo v človeških srcih


Druga tri vprašanja so se nanašala na ohranjanje "skupne domovine," preprečevanja nasilnih dejanj na svetu in gradnje družbe v vse bolj zahtevnem globaliziranem svetu.

Glede nasilnih dejanj po svetu je papež izpostavil, da je človeštvo v medsebojni komunikaciji pogosto nagnjeno k uporabi neprimernega jezika in tona, kar se začenja že pri povsem osnovnem odnosu med ljudmi.

"Tako doma kot zunaj mnogo ljudi kar kriči," je dejal papež ter tovrsten način izražanja izpostavil kot nasilje. Ali pa denimo zgolj bežen jutranji pozdrav med družinskimi člani, ko odhitijo po svojih opravilih. "Celo te na videz neznatne malenkosti pomenijo nasilje, ker drugega človeka delajo anonimneža, mu jemljejo ime ter ga postavljajo na nivo stvari" je prepričan Frančišek.

Po njegovem moramo tako na osebni ravni kot v mednarodni komunikaciji nekoliko znižati ton, manj govoriti in več poslušati. "Najprej je poslušanje, nato pride dialog," je poudaril.

Dodal je še, da je začetek vseh vojn v človeškem srcu, ko se nismo sposobni odpreti do drugih, jim izkazati spoštovanja, se z njimi pogovarjati.

Kaj papež in Cerkev storita za begunce

Mnogi papežu očitajo, da veliko govori o tem kaj vse bi države in ljudje za begunce morali storiti, medtem ko sam, oziroma pregovorno bogata katoliška Cerkev, ne naredi kaj dosti.

Pri katoliškem mediju Cruxnow so zato pripravili krajši pregled aktivnosti sedanjega papeža, ki opravičujejo njegov status "papeža revnih", pri čemer omenjajo tako finančne podpore bolnišnicam v Centralnoafriški republiki kot sponzoriranje migrantskih družin iz Bližnjega vzhoda.

Še veliko več je po pisanju Cruxa na dnevni ravni narejeno s strani katoliških humanitarnih organizacij po svetu, od katoliških združenj za pomoč, mednarodne humanitarne organizacije Ameriške škofovske konference, do lokalnih izpostav Karitasa na prvih bojnih črtah pri sprejemanju beguncev v državah kot so Grčija, Italija in Španija.

Glede krize v Ukrajini je denimo papež pozval k posebnem zbiranju denarja po evropskih cerkvah za pomoč ukrajinskemu ljudstvu, za kar so zbrali blizu 13 milijonov evrov, polovico od katerih je že bilo v te namene porabljenih lanskega decembra. Prav tako je na območje Donecka poslal dva svoja odposlanca.

Glede Bližnjega vzhoda je globalna Cerkev v zadnjih treh letih s humanitarno pomočjo v vrednosti 560 milijonov dolarjev pomagala štirim milijonom ljudem.

V četrtek je bila v Rimu predstavljena iniciativa več katoliških organizacij in vatikanske kongregacije za integralni človeški razvoj z načrtom zagotavljanja materialne in strokovne pomoči trem katoliškim bolnišnicam v Siriji - tako v Alepu kot v Damasku.

Znana je papeževa pomoč rimskim brezdomcem, ki so jim bili v mrazu ponujeni vatikanski avtomobili, v katerih so lahko prespali noč, obenem pa je bila na Frančiškovo zahtevo v Vatikanu vzpostavljena zdravstvena klinika, na Trgu sv. Petra inštalirani tuši, brezplačen frizer in brivec ter jedilnica, kjer se na dnevni ravni rimskim revežem deli brezplačna hrana.
To so zgolj nekatera od številnih konkretnih dejanj Vatikana in globalne Cerkve pri zagotavljanju pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike