»Outsourcing« vzgoje in kako lahko vzgaja šola

V sami srži ideje splošne šole, predvsem osnovne, je bila poleg izobraževalne tudi vzgojna funkcija. Gre za misel, da mladež za uspešno in funkcionalno delovanje potrebuje več in še kaj drugega, kot lahko dobi v družini in širši skupnosti.

Pedagogi preteklih stoletij in tisočletij se sicer niso slepili glede svoje pomembnosti; vpliv vzgoje družine je bil ocenjen kot velik in zelo pomemben. V 19. in 20. stoletju pa je teoretska misel prišla na dan z bolj eksaktnimi ugotovitvami, in sicer da družinska vzgoja predstavlja okoli 80 odstotkov vpliva celotne vzgoje. Preostali vzgojni vpliv pa se glede na okoliščine porazdeli med skupnost, vrstnike in seveda šolo.

Biti samosvoj in hkrati del celote

Kljub realnosti majhnega vpliva to nikakor ni zavrlo urejanja vzgojnega delovanja šole. Mogoče je ravno ta realnost vplivala na to, da je bilo tako zelo pomembno, kakšen je ta vpliv, kaj točno bo vzgajala šola in kako. V tej luči je bilo tudi jasno, zakaj morajo biti razredi dovolj veliki (sploh ni bilo ključno pomanjkanje učiteljev, pomembno je bilo, da učenci doumejo, da niso individuumi, ampak da so del skupine, da jih navodilo skupini zavezuje, da je nujno, da istočasno počno isto stvar …).

Več o vplivu šole, vlogi šole, vlogi družine – preberite v nadaljevanju.