Otroci in koronavirus: z njim se okužijo in ga prenašajo, a redko zbolijo

S ponedeljkom bodo vse šole v Sloveniji zaprti, svoja vrata pa sta zaradi okužbe znotraj šole že zaprli OŠ Kamnik in OŠ Šmarje pri Jelšah.

Če otroci res pogosto zbolevajo in tudi umirajo za gripo, zaradi novega koronavirusa, vsaj z zdravstvenega vidika, niso na udaru. So pa odlični prenašalci virusa, s čemer ogrožajo predvsem dedke in babice. 

Na Kitajskem so na podlagi spremljanja 391 ljudi, okuženih z novim koronavirusom in 1.286 njihovih tesnih stikov ugotovili, da se otroci okužijo prav tako kot odrasli, a le redko zbolijo in še redkeje umrejo. Kadar zbolijo, so njihovi simptomi blažji kot pri odraslih. Ljudje, ki živijo z okuženo osebo, so se okužili šestkrat pogosteje kot ljudje, ki so okužene srečali izven doma. Verjetnost prenosa virusa pa poveča tudi potovanje z obolelim.

Najmlajši oboleli na Kitajskem so bili stari nekaj dni. Bolezen je pri njih potekala v blažji obliki, razen, če so imeli imunske bolezni ali astmo. Ob stiku z obolelimi se je v povprečju okužilo sedem do osem odstotkov kontaktnih oseb, ne glede na njihovo starost.

O tem, zakaj otroci redkeje zbolevajo in imajo blažje simptome, zaenkrat le ugibanja

Ena od tez, zakaj otroci zbolevajo redkeje, pravi, da priklopne točke, preko katerih virus vstopi v celice, pri otrocih še niso dovolj razvite. Ker virusi ne morejo vstopiti v celice, se tam tudi ne morejo množiti.

Druga razlaga je, da se otroški imunski sistem na virus ne odzove tako močno. Študija, ki je analizirala bolnike iz kitajske metropole Shenzhen kaže, da otroci virus izločajo dlje kot odrasli. Čeprav sami nimajo simptomov, pa lahko okužijo druge, s čimer izbruhi v šolah ostanejo neopaženi.

Moški umirajo pogosteje od žensk

Kitajski centri za nadzor bolezni so ugotovili tudi, da je med 44.000 okuženimi zaradi virusa umrlo 2,8 % moških in 1,7 % žensk. Umrlo je 0,2 % otrok in najstnikov v primerjavi s skoraj 15 % ljudi, starejšimi od 80 let. Na Kitajskem so večjo umrljivost moških pripisali predvsem dejstvu, da po ocenah tam kadi 52 % moških, hkrati pa le 3% žensk, zaradi česar so pljuča moških mnogo bolj poškodovana. Hkrati pa ženske po nekaterih raziskavah pri nekaterih virusih (npr. gripi) razvijejo boljša protitelesa kot moški.

Kako v povezavi s širjenjem okužbe med otroki ukrepajo druge države?

Po podatkih Unesca je do 6. marca šole zaradi Covid-19 zaprlo 14 držav, med drugim Kitajska, Južna Koreja, Iran, Japonska, Azerbajdžan, Mongolija in Združeni Arabski Emirati. Edina evropska država z zaprtimi izobraževalnimi ustanovami je bila do danes Italija, zdaj pa so šole zaprli še Na Poljskem, Češkem in Madžarskem. Na nekaterih območjih je šole zaprlo 13 držav. V Evropi so se za tak ukrep odločile Francija, Nemčija, Grčija, Združeni Kraljestvo in Ukrajina.

V Sloveniji je ves pedagoški proces v živo za 14 dni prekinila Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani pa je članicam priporočila, da za vsaj 14 dni predavanja v velikih predavalnicah, kjer se zbira več kot 100 ljudi, nadomestijo z drugimi oblikami pouka. Predavanja, vaje in druge oblike študija sta v prostorih na fakulteti za naslednje dni že odpovedali pravna fakulteta in fakulteta za arhitekturo.

Previdnostne ukrepe so uvedli nekateri vrtci (npr. prepoved nošenja igrač in drugih predmetov od doma), nekatere šole so odpovedale izlete, ekskurzije in šole v naravi. Vlada za enkrat odgovarja takole:

Zapiranje šol in vrtcev je epidemiološko lahko učinkovit ukrep, ko se je okužba že tako razširila, in s tem prenos okužbe preprečimo, ko pa virus ne kroži v populaciji, se moramo vprašati, zakaj bi šole in vrtce zapirali, kaj bi s tem naredili otrokom in staršem.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 8, 2020

Na spodnji infografiki si lahko ogledate trenutne podatke o okuženih po svetu.

Fajn prispodoba za nekatere, ki kot vsi opazujejo dogodke v Italiji. pic.twitter.com/CEFtrOCSXd

— Jan Poniz 🏴󠁧󠁢󠁷󠁬󠁳󠁿 (@janponiz) March 10, 2020