Otroci "bratstva in enotnosti", ki so odrasli v vase zagledane egoiste
Milena Miklavčič
- 28. 10. 2021 ob 6:34
- 31 komentarjev
Odraščala sem v državi, kjer je bilo bratstvo in jedinstvo - zakon. Temelj nečesa, za kar je bilo vredno živeti. Spominjam se, da smo se v šoli učili o grdih kapitalistih, ki vzgajajo egoiste, katerim ni bilo mar za sočloveka, ki je v svoji neizrekljivi revščini umiral kraj pločnika, mimo katerega so brezčutno hodili ljudje in ga niti pogledali niso. »Vi ste boljši, vi tega ne boste nikoli storili!« nam je s solzami v očeh vtepala v glave učiteljica.
Človek obrača, Bog obrne. Po neki praktični logiki bi človek pričakoval, da bomo na pot v samostojno Slovenijo odnesli s seboj vsaj tisto, kar nam je bilo nekoč najbolj sveto: bratstvo in jedinstvo. Pa se, žal, to ni zgodilo. Obojega smo se do vrh glave nasitili, zato smo ju zavrgli kot čisto nepotrebno šaro. Obdržali pa smo nekatere druge navade, o katerih se sicer v petdesetih letih nekako ni smelo govoriti, a so se kot maligne tvorbe zarile globoko v podzavest. Ena teh je bila tudi špekuliranje (švinglanje). Špekuliramo, ko v potok, na poti v službo, odvržemo smeti, ko z osemdeset na uro drvimo skozi naselje, prepričani, da nas nihče ne vidi, špekuliramo, ko si na prostem trgu kupujemo diplome v dobri veri, da je že priimek, ki ga nosimo, dovolj velik garant za našo strokovnost.
Če se o bratstvu in jedinstvu ne bi le dudlali, če bi ga nekoč tudi v resnici živeli, danes, v času najhujše zdravstvene in še kakšne krize, ne bi imeli toliko težav, kot jih imamo. Spontano in odgovorno bi vedeli, da moramo za bližnjega in za skupnost narediti vse, da ljudje ne bi umirali. Žal je v slovenskem narodu odgovornosti manj kot za mišji drekec.
Po pravici povem: strah me je ne le trenda porasta okužb, ki že več tednov zapored pričajo, da živimo v skrajno egoistični in vase zagledani državi. Strah me je tudi zato, ker nas je samo dva milijona, pravzaprav še toliko ne, pa smo do te mere samouničevalni, da nam je čisto vseeno, če bomo jutri izginili z obličja Zemlje ali ne. Strah me je te preklete neodgovornosti, samovšečne vase zagledanosti. Strah me je, ker mi nekdo, ki sicer zelo dobro očisti okna in tla v pisarnah, razlaga stvari, za katere znanstveniki študirajo, da jih vsaj mičkeno obvladajo, desetletja. Strah me je, da mu verjame množica, stroki pa le peščica.
Strah me je tega prekletega prepričanja, da smo bolj vsemogočni, kot je Bog.
V ponedeljek sta me obiskali študentki, ki sta na magistrskem študiju na Nizozemskem. Govorili sta mi o ''sestrstvu'', ki ga živijo tamkajšnji prebivalci. Kot otroka socializma me je povedano močno spominjalo na teorijo bratstva in jedinstva. A sem se, kot kaže, zmotila. Nizozemci imajo eno najvišjih precepljenosti v Evropi, so pa tudi zelo odgovorni drug do drugega. To se opazi tudi med študenti, na fakulteti, v študentskih domovih. Zakaj so oni lahko, mi pa ne moremo biti?
»Bili sva zgroženi, ko sva pristali na letališču Jožeta Pučnika. Vsi brez mask, potniki so se obnašali, kot da se jim ne more nič zgoditi. Ko sva se sestali s profesorjem, s katerim sva še zmeraj v stiku, je bila prva stvar, o kateri je spregovoril, ta, da njemu pa nihče ne bo kršil državljanskih pravic. Povedali sva mu, da je ravno obratno: ker noče upoštevati omejitvenih ukrepov pogoja PCT, niti nositi maske, ogroža naju. Pa se je nama samo smejal,« sta pripovedovali.
Če pokukamo v Wikipedijo in si preberemo, kaj piše o že omenjenih pravicah, v dolgem zapisu najdemo tudi stavek, ki si ga moramo - kot edinega - za vse večne čase zapomniti: »Naša pravica se konča tam, kjer se začne pravica drugega.«
Živim v kraju, kjer je nekoč veljalo, da ima zdrava kmečka pamet domovinsko pravico. Kaže, da se je tudi ta spridila ali pa je ob vseh norostih, ki jih počnemo, raje pospravila svoje kovčke in se umaknila na varno.
Pogosto se pogovarjamo, zakaj nam danes ni več mar za drugega, zakaj je tudi v naših božjih Rovtah toliko egoizma. Ugotavljamo, da se nič ni zgodilo čez noč. Pregovor zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, a v najbolj negativnem pomenu besed, nas krepko tolče po glavi. V preteklosti so se namreč dogajala ''zrna'', ki smo jih ali ignorirali ali spregledali.
Se je začelo takrat, ko naš otrok ni želel deliti igrač s prijatelji, pa smo pogledali stran? Se je začelo, ko je plonkanje v času pisanja kontrolk izginilo? Smo zamižali, ko so se hudo bolni začeli zatekati k šarlatanom, namesto da bi si zdravniki zanje vzeli čas in jim pomagali tudi z lepo besedo? Ali pa takrat, ko smo raje preko sms sporočila človeku, ki je bil v stiski, namenili evro, namesto da bi mu osebno priskočili na pomoč?
Kdaj smo se nehali družiti, se obiskovati, prepričani, da zadošča, če znancem stisnemo všečka na njegovi Facebook strani? Smo se spremenili, ko je tudi v naše kraje prispela kuga 20. stoletja - permisivna vzgoja?
Je krivo pobalkanjenje, nenehno iskanje krivin, je kriv naš novodobni značaj, ki se je dvignil iz pepela propadle države in nam ne dovoljuje, da bi družbi, katere del smo, tudi kaj dali, ne le jemali od nje?
Kam smo prišli, da se nam danes niti sanja ne, kaj je to družbena odgovornost. Države, kjer ima demokracija že več kot stoletno domovinsko pravico, jo gojijo spontano kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Niti pomisliti ne smem, da jih imamo za neumne in nerazgledane. Njihove prebivalce, ki so se zaščitili pred covidom s cepljenjem, pa za ovce in tepce.
Ni nezamerljiv podatek, da so po drugi svetovni vojni nekatera odgovorna delovna mesta (tudi v sodni veji oblasti) zasedali tudi na pol pismeni hlapci in dekle. Se zgodovina ponavlja, ko danes o covidu največ vedo tisti, ki stroke niso niti povohali?
Poskušam biti optimist, a mi ne uspeva. Če smo se še pred covidom delili na leve in desne, se danes na družbeno odgovorne in na sebičneže, ki jim je mar le zase. Medtem ko drug drugemu dokazujemo svoj prav, ljudje umirajo. Umira pa tudi upanje, da nas bo kot narod, ki tudi še zaradi nekaterih drugih razlogov drvi v prepad, sploh kdaj srečala pamet.
Človek obrača, Bog obrne. Po neki praktični logiki bi človek pričakoval, da bomo na pot v samostojno Slovenijo odnesli s seboj vsaj tisto, kar nam je bilo nekoč najbolj sveto: bratstvo in jedinstvo. Pa se, žal, to ni zgodilo. Obojega smo se do vrh glave nasitili, zato smo ju zavrgli kot čisto nepotrebno šaro. Obdržali pa smo nekatere druge navade, o katerih se sicer v petdesetih letih nekako ni smelo govoriti, a so se kot maligne tvorbe zarile globoko v podzavest. Ena teh je bila tudi špekuliranje (švinglanje). Špekuliramo, ko v potok, na poti v službo, odvržemo smeti, ko z osemdeset na uro drvimo skozi naselje, prepričani, da nas nihče ne vidi, špekuliramo, ko si na prostem trgu kupujemo diplome v dobri veri, da je že priimek, ki ga nosimo, dovolj velik garant za našo strokovnost.
Posnetek komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.
Če se o bratstvu in jedinstvu ne bi le dudlali, če bi ga nekoč tudi v resnici živeli, danes, v času najhujše zdravstvene in še kakšne krize, ne bi imeli toliko težav, kot jih imamo. Spontano in odgovorno bi vedeli, da moramo za bližnjega in za skupnost narediti vse, da ljudje ne bi umirali. Žal je v slovenskem narodu odgovornosti manj kot za mišji drekec.
Po pravici povem: strah me je ne le trenda porasta okužb, ki že več tednov zapored pričajo, da živimo v skrajno egoistični in vase zagledani državi. Strah me je tudi zato, ker nas je samo dva milijona, pravzaprav še toliko ne, pa smo do te mere samouničevalni, da nam je čisto vseeno, če bomo jutri izginili z obličja Zemlje ali ne. Strah me je te preklete neodgovornosti, samovšečne vase zagledanosti. Strah me je, ker mi nekdo, ki sicer zelo dobro očisti okna in tla v pisarnah, razlaga stvari, za katere znanstveniki študirajo, da jih vsaj mičkeno obvladajo, desetletja. Strah me je, da mu verjame množica, stroki pa le peščica.
Strah me je tega prekletega prepričanja, da smo bolj vsemogočni, kot je Bog.
Strah me je, ker mi nekdo, ki sicer zelo dobro očisti okna in tla v pisarnah, razlaga stvari, za katere znanstveniki študirajo, da jih vsaj mičkeno obvladajo, desetletja.
V ponedeljek sta me obiskali študentki, ki sta na magistrskem študiju na Nizozemskem. Govorili sta mi o ''sestrstvu'', ki ga živijo tamkajšnji prebivalci. Kot otroka socializma me je povedano močno spominjalo na teorijo bratstva in jedinstva. A sem se, kot kaže, zmotila. Nizozemci imajo eno najvišjih precepljenosti v Evropi, so pa tudi zelo odgovorni drug do drugega. To se opazi tudi med študenti, na fakulteti, v študentskih domovih. Zakaj so oni lahko, mi pa ne moremo biti?
»Bili sva zgroženi, ko sva pristali na letališču Jožeta Pučnika. Vsi brez mask, potniki so se obnašali, kot da se jim ne more nič zgoditi. Ko sva se sestali s profesorjem, s katerim sva še zmeraj v stiku, je bila prva stvar, o kateri je spregovoril, ta, da njemu pa nihče ne bo kršil državljanskih pravic. Povedali sva mu, da je ravno obratno: ker noče upoštevati omejitvenih ukrepov pogoja PCT, niti nositi maske, ogroža naju. Pa se je nama samo smejal,« sta pripovedovali.
Če pokukamo v Wikipedijo in si preberemo, kaj piše o že omenjenih pravicah, v dolgem zapisu najdemo tudi stavek, ki si ga moramo - kot edinega - za vse večne čase zapomniti: »Naša pravica se konča tam, kjer se začne pravica drugega.«
Razpasen egoizem
Živim v kraju, kjer je nekoč veljalo, da ima zdrava kmečka pamet domovinsko pravico. Kaže, da se je tudi ta spridila ali pa je ob vseh norostih, ki jih počnemo, raje pospravila svoje kovčke in se umaknila na varno.
Pogosto se pogovarjamo, zakaj nam danes ni več mar za drugega, zakaj je tudi v naših božjih Rovtah toliko egoizma. Ugotavljamo, da se nič ni zgodilo čez noč. Pregovor zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, a v najbolj negativnem pomenu besed, nas krepko tolče po glavi. V preteklosti so se namreč dogajala ''zrna'', ki smo jih ali ignorirali ali spregledali.
Se je začelo takrat, ko naš otrok ni želel deliti igrač s prijatelji, pa smo pogledali stran? Se je začelo, ko je plonkanje v času pisanja kontrolk izginilo? Smo zamižali, ko so se hudo bolni začeli zatekati k šarlatanom, namesto da bi si zdravniki zanje vzeli čas in jim pomagali tudi z lepo besedo? Ali pa takrat, ko smo raje preko sms sporočila človeku, ki je bil v stiski, namenili evro, namesto da bi mu osebno priskočili na pomoč?
Kdaj smo se nehali družiti, se obiskovati, prepričani, da zadošča, če znancem stisnemo všečka na njegovi Facebook strani? Smo se spremenili, ko je tudi v naše kraje prispela kuga 20. stoletja - permisivna vzgoja?
Je krivo pobalkanjenje, nenehno iskanje krivin, je kriv naš novodobni značaj, ki se je dvignil iz pepela propadle države in nam ne dovoljuje, da bi družbi, katere del smo, tudi kaj dali, ne le jemali od nje?
Kam smo prišli, da se nam danes niti sanja ne, kaj je to družbena odgovornost. Države, kjer ima demokracija že več kot stoletno domovinsko pravico, jo gojijo spontano kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Niti pomisliti ne smem, da jih imamo za neumne in nerazgledane. Njihove prebivalce, ki so se zaščitili pred covidom s cepljenjem, pa za ovce in tepce.
Ni nezamerljiv podatek, da so po drugi svetovni vojni nekatera odgovorna delovna mesta (tudi v sodni veji oblasti) zasedali tudi na pol pismeni hlapci in dekle. Se zgodovina ponavlja, ko danes o covidu največ vedo tisti, ki stroke niso niti povohali?
Poskušam biti optimist, a mi ne uspeva. Če smo se še pred covidom delili na leve in desne, se danes na družbeno odgovorne in na sebičneže, ki jim je mar le zase. Medtem ko drug drugemu dokazujemo svoj prav, ljudje umirajo. Umira pa tudi upanje, da nas bo kot narod, ki tudi še zaradi nekaterih drugih razlogov drvi v prepad, sploh kdaj srečala pamet.
Zadnje objave
Dr. Ernest Petrič: »Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red«
16. 3. 2025 ob 15:10
Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05
Maksimiljan, mehiški cesar – brat cesarja Franca Jožefa
16. 3. 2025 ob 9:07
France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00
1944: »Zavezniško« sejanje množične smrti pri Gorici (10. del)
15. 3. 2025 ob 19:10
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Čokoladni kolač s hruškami
15. 3. 2025 ob 11:58
Ekskluzivno za naročnike
Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05
France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
MAR
16
MAR
18
MAR
20
Video objave
[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
[Video Odmev tedna] Milena Miklavčič: Tretja svetovna vojna že traja
7. 3. 2025 ob 17:12
Izbor urednika
Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
15. 3. 2025 ob 9:00
Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?
15. 3. 2025 ob 0:31
Že je zunaj 191. številka tednika Domovina
12. 3. 2025 ob 6:10
[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
31 komentarjev
Alojzij Pezdir
Enega od trpkih in trdih osveščevalnih odgovorov na temo aktualnega ne-človekoljubnega, brez-umnega in ljudo-mrzniškega ego-centrizma, ego-izma ter ne-človeške sebičnosti na Balkanu in v državah vzhodne Evrope ponuja na portalu plus poglobljen članek dr. Toma Sunića "Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev" v prevodu nekdanjega mednarodno uglednega ustavnega in evropskega sodnika - dr. Boštjana M. Zupančiča. Vsaka primerjava z aktualno družbeno resničnostjo v raz-druženi, raz-klani, raz-cepljeni in ne-precepljeni RS je mogoča!
Peter Klepec
Résumé clanka je, da so od 1945 naprej entuziasticni amaterji poskusali spremeniti, na novo skomponirati druzbo, moralo, clovesko nrav. V smeti so vrgli stoletja organske rasti kulture in cloveske biti. Za tak podvig bi bilo treba imeti avtorje drugega fotmata, ne pa bivse kozje pastirje. Tako se je pa zgodilo, da je bilo uniceno veliko, nov nadomestek pa ni bil sposoben zivljenja. Novorojencek iz epruvete enostavno ni bil dober.
Problem je sedaj, da je od tsunamija preteklo prevec casa, da bi se lahko vrnili na tocko, od koder je slo narobe. Nihce se ne more spomniti kako so Slovenci tiktakali pred sto leti. Copy-paste od druzb, ki tega blackouta niso utrpele, je tezaven, tega se nihce ni poskusil. Razbitega porcelana pac ne mores popraviti. Edina mozna uteha bi lahko bila, da je SLO tako majhna, da bodo valovi cez meje naredili svoje. Se pa utegne zgoditi, da potem Slovencev kot naroda ne bo vec. Trenutno je pa se problem, da so ti valovi v glavnem z juga, ki ima enak problem in torej situacije ne izboljsuje. Vseeno pa menja narodno sestavo.
Kraševka
V gornjem prispevku je zelo pomemben, predzadnji odstavek, ki vpliva na SODNO PRAKSO še dandanašnji.
Gospa Milena je napisala:"Po drugi svetovni vojni, so nekatera POMEMBNA delavna mesta (tudi v sodstvu), zasedli pol-pismeni ljudje". Izobražene pa so ODSTRANILI.
Veliko izobraženih ljudi, je po letu 1945, ostalo na "cesti", ali pa so se izselilo. Med temi, ki so izgubili delo, je bil tudi PRAVNIK in športnik Leon Štukelj, ki je hotel soditi po ZAKONIH, pa mu to niso dovolili. Titovi "strokovnjaki" so ga vrgli iz službe.
V Sežani je bil tudi sodnik - DOKTOR PRAVA, leta 1945, ko smo imeli Anglo-Ameriško CONO-A
Toda, ko je tudi Kras prišel pod Titovo Jugoslavijo - septembra 1947, je dr. Abram, "dal odpoved", zaradi "zdravstvenih razlogov" in potem je doma kmetoval.
Zato pa je lahko Komunizem lepo uspeval skoraj 50 let, ker ga je ŠČITILO tudi SODSTVO, poleg UDBE.
Potem pa se je sesul sam vase. Sedaj pa nam hočejo to restavrirati, kar bi nas popeljalo NAZAJ v mračne čase.
Je pa žalostno, ker se na sodiščih še vedno premnogokrat uporablja REVOLUCIONARNO pravo.
Desnim se lahko grozi s smrtjo, novinarkam na RTV, tudi če lažejo, pa se ne sme povedati RESNICE, ker bi bili kaznovani. Kam to pelje?
MEFISTO
Nedolgo tega sem prebral notico, da so leta 1946 v Ljubljani razrešili sodnika, ki je bil doktor prava, ker mu iso zaupali, in ga nadomestili s krojačem. Tisti čas so sploh nekatri krojači, šlosarji, mesarji, tesarji in drugi, sicer spoštovani rokodelci, veljali za vrhunsko uporabno inteligenco.
Friderik
Odličen zapis. Hvala zanj ga. Milena.
Tale korona je razgalila Slovence do nazga. Ko se bo končala, bo zelo težko ohraniti dobro mnenje o tem narodu. Narcisi polni samih sebe.
Peter Klepec
Zakaj narcis postane narcis vedo povedat psihologi. Z biologijo to nima nic skupnega.
Kraševka
NAŠA PRAVICA SE KONČA TAM, KJER SE ZAČNE PRAVICA DRUGEGA, gospa Milena, lepo ste to predstavili.
To bi moralo biti na TRANSPARENTIH, ki bi jih ODGOVORNI ljudje nosili po naši PRESTOLNICI, ki mi daje občutek, da ni več svobodna, ampak OKUPIRANA s pomočjo ŽUPANA in njegovimi razgrajači.
romanos1
Dobro napisano,vredno branja!
pozdrav
Negativna politika zasleduje le svoj egoistični oblastni cilj, zdravje in življenje soljudi, pa je pri tem nepomembno.
Podobno je bilo v prejšnji državi vse z namenom, da je komunistična partija prišla na oblast in si jo obdržala.
Franci
Negativna politika vlade. Ustrahovanje, grožnje...
Gregor
@Franci a ti pa ne groziš in strašiš???? Izbiramo le med strahom pred grozno vlado in zaroto farmacevtov ter med strahom/previdnostjo pred okužbo. Za razliko od vladinih, tvoji strahovi padejo isti hip, ko človek stakne Covid in sprevidi, da s to okužbo ni hecov. Strah in jeza vs normalna človeška previdnost.
Kraševka
Bravo Gregor!
pozdrav
Tudi odnos do pandemije-covida, ima korenine v jugoslovanski balkanski negativni miselnosti, ki ni hotela sodelovati z drugačemislečimi, pa čeprav s tem povzročajo nepopravljivo škodo soljudem, saj jim uničujejo zdravje in življenje, ko ne spoštujejo protipandemijske vladne nujne zdravstvene ukrepe.
Franci
Ja. Enoumje s strani medijev. Vse v eno smer - cepi se, cepi se, cepi se...
AlojzZ
"Se zgodovina ponavlja, ko danes o covidu največ vedo tisti, ki stroke niso niti povohali?"
Ja, natanko tako. Zgodovina se ponavlja. Tako recimo o PCR testu špica znanosti pravi, da je neuporaben za diagnostiko; naš Krek pa Poklukar pa Janša pa ga vsiljujejo na vsake par dni vsem, ki niso cepljeni.
Zadevo s PCR testom je že decembra lani ovrglo portugalsko sodišče, sedaj pa vrhunski advokat, pripravil je VW na odškodnine zaradi goljufije pri avtomobilih, pripravlja tožbo:
Skupina mednarodnih odvetnikov in medicinskih strokovnjakov pod vodstvom nemškega odvetnika dr. Reinerja Fuellmicha je začela sodni postopek proti CDC, WHO in skupini/kliki DAVOS zaradi zločinov proti človeštvu. Vse obtožnice temeljijo na neveljavnih PCR testih, s katerimi so vse države po svetu pridobivale lažno pozitivne rezultate, da bi lahko gradile to lažnivo zgodbo. PCR test ni bil nikdar oblikovan za ugotavljanje patogenov in je nad 35 ciklov popolnoma napačen. Države so opravljale testiranja od 37 do 45 ciklov! Tako so imeli v navodilih proizvajalci teh testov, ki pa jih nadzira CDC. Zanimivo, da je CDC za testiranje precepljenih ukazal le 28 ciklov! CDC zdaj priznava, da je vse nad 28 cikli nezanesljivo in daje okoli 90 odstotkov rezultatov napačnih.
Mislim, da bo prva obravnava pred nemškimi sodniki nekje novembra. Ne da se mi iskati točnih datumov. Saj jih ni treba, gospa Milena, kajne?
AlojzZ
Še mnenje strokovnjaki iz svetovne špice: Didier Raoult francoski zdravnik in mikrobiolog, specializiran za nalezljive bolezni: People who have just received a Covid vaccination “are at greater risk of being infected with the disease” <a href="https://www.connexionfrance.com/French-news/French-medics-reject-claim-that-vaccination-from-Marseille-specialist-Professor-Didier-Raoult-increases-Covid-risk" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://www.connexionfrance.com/French-news/French-medics-reject-claim-that-vaccination-from-Marseille-specialist-Professor-Didier-Raoult-increases-Covid-risk</a> Še prevod strica Gugla: "Ljudje, ki so pravkar prejeli cepljenje proti Covidu, "so večje tveganje, da se okužijo s to boleznijo" Prevod je malce neroden. Verjamem, da bo gospa Milena to bolje prevedla.
Gregor
Zakaj? Sem cepljen in bil večkrat v stiku z obolelimi in me res zanima kakšno srečno naklučje je botrovalo, da se nisem okužil? Kaj je tisti celični mehanizem, ki povzroča večjo izpostavljenost okužbi, kateri podatki to dokazujejo, če ostajajo znanstveni članki, ki ta fenomen dokazujejo bi bilo tudi koristno vedeti? Članek je gotovo poln teh informacij, je francoščina mi šepa in bi vas prosil za prevod.
slovenc sm
Še ena izmed internetnih neumnosti. Dajte pogledat dnevne informacije, pa boste takoj videli, da ta izjava ne zdrži. Delež obolelih v bolnicah je v 85-90% necepljenih. To je trenutni podatek. Vsekakor je pomembno, da preden širimo neke informacije, prej preverimo aktualne številke in vidimo ali zadeva drži vsaj v osnovi.
Franci
Slovenecsm,lažeš. Število cepljenih v bolnici je narastlo že na 40%. Na intenzivni pa na skoraj 30%. To naj bi bil razlog, da se cepim z nevarnim cepivom?
franci3golob
Omenjeni ni vrhunski strokovnjak, ampak kontraverzna oseba. Vprasaj google in dobil bos clanek <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Didier_Raoult" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://en.wikipedia.org/wiki/Didier_Raoult</a>, kjer med drugim pise, da je letos prejemnik Rusty Razor Award (neke vrste bodeca neza).
pozdrav
Bratstvo in enotnost je v bivši komunistični državi veljalo le za tiste, ki so dosledno spoštovali tisto, kar je določila partija, ki je bila povsod infiltrirana ne le s svojimi člani, ampak tudi s svojimi udbaši.
Tisti, ki so razmišljali s svojo zdravo glavo, pa so se dušili v nemilosti.
Podobno se nam dogaja danes, ko se leva politična opcija noče posloviti od teh negativnih jugoslovanskih izkušenj in noče sodelovati s slovensko desnico.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju.
ana.selan
Ne vem kdaj se je začelo... delajmo tako, da se bo to spremenilo.
rasputin
Res je, da papir vse prenese in da časopisni članki niso ravno znanost, ampak vsak povprečno izobražen človek ve, da se značaj oblikuje v zgodnji mladosti, v glavnem v okviru družine.
Govorjenje o egoistih v zvezi z ljudmi, ki se nočejo cepiti, je izven zdrave pameti. Je čista demagogija in apologija cepljenja, ki ima pri mnogih številne, tudi hude takojšnje težave, vse do smrti. Kakšne bodo dolgoročne posledice cepljenja, pa ne ve nihče. Kar je gotovo, je samo to, da ko se enkrat cepiš, cepiva ni več moč vzeti ven iz telesa.
Gregor
@Navigator, če te prav razumem članek trdi: če se cepiš nisi egoist? Članek sicer bolj govori o odgovornosti do okolice, egoizmu nasploh, ki pa je<b> bistveno širši pojem od samega cepljenja</b>. IMHO. Folk na protestih ima probleme z marsičem: s kakršnimkoli pravili, z davki, z uvidevnostjo do okolice, z nošenjem mask, z obstojem virusov (na splošno jih zanikajo), z avtoritetami vseh vrst (zdravniki so le ozek segment teh avtoritet), <b>precejšnje probleme imajo tudi s pravicami drugih ljudi (kar jih najbolj dela egoiste)</b>, s testiranjem, s potrebo, da bolan človek preživi bolniško distanciran od okolice in na koncu imajo problem tudi s cepljenjem (ampak se potem večina cepi z najnekvalitetnejšim cepivom - samo, da bo čimprej mir)...
slovenc sm
Ni absolutno, da so vsi anticepilci egoisti, je pa med njimi vsekakor velik delež le teh. To lahko vidimo na protestih in to lahko rečem iz lastnih izkušenj. Sam sem se cepil predvsem zaradi tega, da zaščitim stare starše in bljižnje, ki so rizični. Danes bi se z znanjem, ki ga imam, cepil tudi zaradi sebe.
Gregor
Ne ni absolutno. Vmes so tudi ovce in naivneži. Seveda! Motivi so različni ampak med vsemi temi slaboumji so le nianse. Da človek verjame tem nesmislom mora imeti resno bariero... <b>Jaz sem se cepil zato, da se zaščitim pred norci, protivladniki in predvsem pred 4tim valom. </b>Lani sem jim nasedel in fasal še k'r zoprno obliko, čeprav so me Kitajci pred tem posebej opozorili.... Letos ne nasedam več. Jasno je bilo, da se bo folku oktobra odtrgalo. In se je! Sedaj naj se pa pobijejo med sabo in kolikor vemo, se bolnice polnijo prav s protestniki... Tudi neko znano blond pevko, ki zase trdi, da nima C19, imajo na oddelku...
Franci
To je tvoje opravičevanje tvojega lastnega egoizma. Ker si se ti cepil z neučinkovitim in nevarnim cepivom, naj se še drugi. Zdaj že vemo, da s cepljenjem drugih ne varuješ. Lahko si kužen in lahko ravno tako zboliš. Še to ni več sigurno, da je manj verjetnosti, da boš imel hujši potek.
Gregor
@Franci<b> hvala za kritiko in branje misli.</b> Po tvoje se po cepljenju ne pazim (protestnikom in teoretikom zarote se ognem na km), da ne nosim maske (od kje ti to), da se ne testiram... polno enih obtožb iz rokava. Hvala. Verjetno je point takih (nesramnih) floskul razvrednotenje cepiva. Gotovo se najdejo primeri iz tvoje teorije (že statistično), a nas je kar nekaj, cepljenih, ki smo imeli v preteklosti stike z obolelimi, pa nismo staknili okužbe. Če normalno inteligenten in odgovoren (tudi do sebe) človek čuti ali misli, da bi bil lahko okužen, se gre pač testirat. Normalen človek. Do sedaj vse negativno. Slabo ničvredno cepivo očitno deluje.
Peter Klepec
Neumnost, cepivo razpade ze po kratkem casu. Telo si ga edino zapomni.
MEFISTO
Franciju si jaz ne bi drznil ugovarjati. Celo to ne bi tvegal, da bi mu priznal, da sem se včeraj tretjič cepil. Le kaj si bo zdaj mislil o meni, ta mož srboriti in anticepilski!?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.