Osebna lastnina v prihodnosti rezervirana samo še za bogate; ostali pa večni najemniki in naročniki?

"Ničesar ne boste imeli v lasti in srečni boste." Morda se sliši kot nora ideja, vendar je to nekaj, v kar začenja verjeti vse več ljudi. 

Gre za stavek, ki ga je leta 2016 napisala danska političarka Ida Auken v eseju za Svetovni gospodarski forum. Po njegovi objavi v videu Svetovnega gospodarskega foruma leta 2016 so ga kritiki začeli obtoževati, da želi omejiti lastništvo zasebne lastnine. Vse več dokazov kaže, da gremo resnično v to smer.

V članku, ki ga je v reviji Forbes objavil Svetovni gospodarski forum, avtorji govorijo o tem, kako bomo sčasoma živeli v sistemu, kjer bo vse življenje temeljilo na naročninah in bodo le zelo bogati imeli osebno lastnino. 

"Dobrodošli v letu 2030. Dobrodošli v mojem mestu – ali bolje rečeno, v 'našem mestu'. Jaz nimam ničesar v lasti. Nimam avta. Nisem lastnik hiše. Nimam nobenih naprav ali nobenih oblačil," se začne omenjeni članek, ki prikazuje vizijo prihodnosti. A ta vizija vse bolj postaja resničnost. 

Naročniški poslovni modeli 


Naročniški poslovni modeli temeljijo na ideji prodaje izdelka ali storitve za prejemanje mesečnih ali letnih ponavljajočih se prihodkov od naročnin. Osredotočajo se na ohranjanje namesto na pridobivanje strank. V resnici se naročniški poslovni modeli osredotočajo na način ustvarjanja prihodkov, tako da posamezna stranka plača več plačil za podaljšan dostop do blaga ali storitve namesto visoke vnaprejšnje enkratne cene. Gospodarstvo se usmerja k večjemu številu naročnin namesto k lastništvu avtomobilov, programske opreme, zabave in nakupovanja. 

Eden prvih in najlažje razumljivih naročniških poslovnih modelov so naročnine na revije. Zahvaljujoč vzponu tehnologije pa se številna podjetja selijo z enkratnih nakupov na naročniške modele. 



Lani je BMW objavil, da bo zaračunal dodatnih 18 dolarjev na mesec za uporabo ogrevanih sedežev v svojih avtomobilih. Tu je treba poudariti, da s tem plačilom niste pridobili novih sedežev z dodatnimi funkcijami. S plačilom ste le odklenili že vgrajeno funkcijo. Lastniki BMW tako že imajo vse potrebne komponente, vendar je BMW preprosto postavil programsko blokado na njihovo funkcionalnost, ki jo morajo kupci nato plačati za odstranitev. 

Podobno že leta počne Tesla s svojim "premium paketom povezljivosti", ki uporabnikom omogoča uporabo funkcij, kot so brskanje po internetu, pretakanje glasbe in vizualizacija prometa v živo. 

Selitev iz digitalnega v realni svet 


Ste mislili, da ste lastnik kopije Microsoft Officea, ki ste jo kupili? Ne, samo plačujete naročnino za njeno uporabo.  

Naročniški poslovni model uporabnikom računalniških storitev, kot so operacijski sistemi, video igre in pretakanje video vsebin, ni nič novega. Sploh v industriji video iger gre za dokaj kontroverzen, a vedno pogostejši pojav, ki se tam pojavlja v obliki t. i. "mikrotransakcij".  

Mikrotransakcija je poslovni model, kjer lahko uporabniki kupijo virtualne predmete za majhne količine denarja. Mikrotransakcije se pogosto pojavljajo v brezplačnih igrah, kar pomeni, da ni stroškov za prenos igre, ampak samo za nakup spletnih virtualnih izdelkov. Medtem ko so mikrotransakcije stalnica na trgu mobilnih aplikacij, jih opazimo tudi v programski opremi za osebne računalnike, kot je Valveova platforma za digitalno distribucijo Steam. 

Avtomobili so bolj polni računalnikov in programske opreme kot kdaj koli prej, kar je proizvajalcem avtomobilov omogočilo dodajanje novih funkcij ali sprotno odpravljanje težav s posodobitvami programske opreme po zraku. To je proizvajalcem avtomobilov ponudilo nove načine služenja denarja. BMW ni edini – Volkswagen, Toyota, Audi, Cadillac, Porsche in Tesla so se ukvarjali z naročniškimi modeli za določene možnosti, kot so funkcije za pomoč vozniku ali prepoznavanje glasu. 

Zdi se, da večina naročniških načrtov prihaja predvsem od proizvajalcev luksuznih avtomobilov, kar je logično, glede na to, da so njihovi kupci večinoma bogati in lažje absorbirajo letno ali mesečno naročnino. Toda industrijski analitiki pravijo, da naročnine prihajajo v vozila za množični trg, saj glavni proizvajalci avtomobilov iščejo nove tokove prihodkov, da bi financirali svoje izjemno drage načrte za izdelavo vozil, ki so električna, povezana in avtonomna. 

Konec lastninske pravice? 


Kot zaključi članek na portalu Medium, je vse skupaj žalostno, saj bodo velike korporacije zaradi tržnih okoliščin – kot so rekordno visoka inflacija, koronavirus in še ena recesija – lahko dolgoročno preudarno vlagale, navaden človek pa bo delal kratkoročno prikladne odločitve. 

Kratkoročno bo zelo zabavno: poceni krediti, pijača, tablete, digitalni mediji na zahtevo in ideja o lastništvu stvari, ki jih v resnici nimamo. Toda dolgoročno se bomo prostovoljno odpovedali pravicam in privilegijem, ki so bili še do pred kratkim nekaj običajnega. Revni ostajajo revni, bogati pa še bogatejši?


KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Novi fevdalizem?
Ob pregledu značilnosti naročniškega poslovnega modela pade v oči, da so prednosti primarno na strani ponudnika storitve. Bolj predvidljivi dohodki, enostavnejše zadrževanje strank, lažje napovedovanje povpraševanja... A uporabniki takšen sistem uporabljamo prostovoljno, ker gre pogosto, kot omenjeno, za prikladno kratkoročno odločitev.  Morda bi se ravno zato lahko zamislili, če si takšen sistem resnično želimo podpirati? Zasebna lastnina je eden temeljev sodobne kapitalistične ureditve, ki pa ga naročniški model spodkopava. V zameno za kratkoročne koristi kot je enostavnost, prilagodljivost in (občutek) nadzora (npr. nad porabo denarja), ravno ta nadzor izgubljamo. Kot smo na Domovini že pisali, mnoge sodobne tehnologije, kljub površinski všečnosti, nosijo tudi resne posledice. Je to morda prvi korak v novi fevdalizem? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Globalistična ideologija v otroški in mladinski literaturi (1. del): slovenski roman Ime mi je Damjan
  • 30. 04. 2026
Kaj se gre predsednica?
  • 30. 04. 2026
[Video] Dr. Renato Podbersič: Šlo je za ideološko čiščenje – čistili so vse, ki niso bili njihovi (Vroča tema, 29. 4. 2026)
  • 29. 04. 2026