Opozicija razmišlja, kako unovčiti referendumski rezultat: nova konstruktivna nezaupnica, interpelacija ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Nedeljski rezultat, 86,5 odstotka, oziroma 677 tisoč glasov proti vladnemu Zakonu o vodah je stranke leve opozicije napeljalo k razmisleku, kako, preden "energija" pojenja, izraženo referendumsko nezadovoljstvo nad oblastjo unovčiti v svojo politično korist.

Danes so tako premlevali možnost ponovne konstruktivne nezaupnice, če bi uspeli zagotoviti 46. poslanski glas. Na tega računajo preko pritiska na DeSUS, še vedno pa ne vedo, kdo bi bil njihov kandidat za predsednika vlade. 

Četudi je bolj kot prevzem oblasti zadaj računica, kako Janšo spraviti z oblasti in sprožiti predčasne volitve, dokler je vzdušje v državi še negativno zaznamovano s korona okoliščinami, pa ideja o morebitni uporabi ali celo zlorabi tega mehanizma ne sodi med modrejše in bolj domiselne ideje in potrjuje, da je leva opozicija povsem brez domišljije, pišemo v komentarju.

Stranke četverčka KUL so se danes dobile na sestanku ter premlevale, kako v svoj prid izkoristiti referendumski poraz vlade. Analize vzporednih anket (Delo, Valicon) kažejo, da si zaslug zanj nikakor ne morejo pripeti ter da volilna logika, referendumu navkljub, ostaja nespremenjena, same pa zabetonirane na svojih javnomnenjskih odstotkih.

Analiza Valicona, predstavljena v včerajšnjih Odmevih, je pokazala, da se referendumski glasovi v veliki meri niso pokrivali z logiko političnih polov (proti zakonu je denimo glasovalo tri četrtine aktivnih volivcev SLS-a, polovica volivcev NSi in tretjina volivcev SDS-a, pri čemer se dve tretjini siceršnje volilne baze te stranke referenduma sploh ni udeležilo).

Valiconova raziskava je še pokazala, da se je za glasovanje "PROTI" aktiviralo približno 250 tisoč ljudi, ki se volitev sicer ne udeležujejo in niso politični podporniki ene ali druge opcije.

Prav tako je analiza razbila mit o enormni mobilizaciji mladih - ta je bila, kot tudi na zadnjih volitvah, sicer nekoliko višja pri starostni skupini 18-24 let, a v naslednjih starostnih skupinah podpovprečna, daleč nadpovprečna pa v zgornjih dveh starostnih skupinah.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1415209867036577796

 



A preden referendumske sadove politično požanje kdo drug, v SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-ju obstaja zavedanje, da je za njihovo politično dobro nujno, da vsaj del izražene ljudske volje skušajo "sprivatizirati" zase.

Po sestanku je predsednica SD-ja, Tanja Fajon tako napovedala, da bodo morda ponovno poskusili s konstruktivno nezaupnico, pri čemer računajo predvsem, da se bodo pod vsesplošnim pritiskom tokrat vendarle zlomili poslanci DeSUSa.



Kot poroča STA, v levi opoziciji še ne vedo, koga bi predlagali za mandatarja, je pa Fajonova dejala, da če bi kandidatura pripadla njeni stranki, o možnosti da bi bil kandidat za predsednika vlade nekdo drug iz SD-ja, ne govorijo.

Vedno dobro obveščeni Bojan Požar je namreč te dni poročal, da bi lahko šlo za odpiranje prostora na mesto predsednika vlade znanemu SD-jevemu podjetniku Sandiju Češku. Če pa bi se Fajonova šest mesecev pred volitvami s podporo Levice in LMŠ-a, dejansko spustila zvabiti na oblast, pa bi to pomenilo "najslabši možni scenarij za Socialne demokrate". Zato, tako Požar, lahko pri tem gre za "usklajeno operacijo Golobičevega kroga, načrtno ciljano na slabitev stranke SD."

Kakorkoli, v opozicijskem četverčku zdaj izpostavljajo pomen parlamentarnih glasovanj ta teden (zakon o demografskem skladu, ponovno glasovanje o Zakonu o nalezljivih boleznih in o novem ministru za digitalizacijo Andrijaniču) ter javno pritiskajo na poslance DeSUS-a, od katerih pričakujejo, da ob koalicijskih predlogih ne bodo več vzdržani, temveč proti. Fajonova namerava pritisk povečati tudi s petkovim sestankom s predsednikom DeSUS-a, Ljubom Jasničem.

Če za konstruktivno nezaupnico ne bodo zbrali 46 glasov, pa se govori o interpelaciji ministra za okolje Andreja Vizjaka, pri čemer bi skušali požeti nezadovoljstvo nad ministrom Vizjakom, ki naj bi obstajalo v koalicijski Novi Sloveniji.

KOMENTAR: Rok Čakš
Če se bodo igrali z ognjem, jih Janša lahko celo zafrkne in pol leta pred volitvami potisne na oblast
Jasno je, da po takšnem, za vlado katastrofalnem referendumskem rezultatu, v ospredju in ozadju leve politične scene brbota od ambicij in idej, kako posneti smetano referendumskega rezultata. A ideja o novi konstruktivni nezaupnici pritrjuje diagnozam o strateški omejenosti političnih voditeljev strank na levi sceni ter večjih tovrstnih kapacitetah tistih, ki operirajo v ozadju. Če bo do nje slučajno prišlo, jo sicer lahko razumemo kot poskus, da se mehanizem zlorabi za to, da se državo pahne na predčasne volitve. Tako politično slepa, da bi v temnem vzdušju okoliščin koronakrize, raztezajočih se v jesen, ter bojem z mlini na veter pri doseganju potrebne precepljenosti, oblast prevzeli zgolj za nekaj mesecev pred volitvami, ne moreta biti niti sicer politično netalentirana Šarec in Fajonova. Dokler se pač ne izkopljemo iz družbenega stanja duha, ki ga povzroča COVID, bo jezo in nasprotovanje ljudstva pač v volilnem rezultatu požela vsakršna vlada, ne glede na barvo. Prav zato lahko sklepamo, da leva opozicija (tudi) na tak način išče pot na predčasne volitve, kar navsezadnje Fajonova danes, ko so jo o tem spraševali novinarji, niti ni zanikala. Ampak igra, če se je bodo ponovno lotili, bo zanje več kot tvegana. V vsej njihovi nespretnosti bi se jim namreč kaj lahko zgodilo, da bi jih, namesto na predčasne volitve, na oblast potisnil ravno mnogo spretnejši in izkušenejši politični tekmec. Če bi se to recimo zgodilo jeseni, Janši skorajda ne bi bilo potrebno storiti drugega kot da se "temeljito naspi", nato pa usede na kavč in ob kokicah ter pivu spremlja "crash and burn" svojih političnih konkurentov. Zato, če bodo v levi opoziciji pametni, bodo brzdali apetite (in apetite tistih iz ozadja, ki so jim pipice zaprte) ter potrpežljivo počakali na svoj trenutek.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike