Pred hrvaško mejo pri Veliki Kladuši zaenkrat uspeli ustaviti skupino 100 migrantov. Kako pa bo konec junija?
Na novem žarišču migrantske balkanske poti med Veliko Kladušo v Bosni ter mejama severno s Hrvaško in Slovenijo skoraj vsak teden doživimo nekaj, kar se zgodi prvič.
Potem ko smo že bili priča prvemu streljanju na slovensko hrvaški meji in prvemu uboju migranta v Veliki Kladuši, smo včeraj videli prvi poskus večje skupine migrantov, da bi nelegalno prestopili mejo.
Skupina okoli 200 migrantov se je dopoldne iz Velike Kladuše odpravila proti mejnemu prehodu Maljavec - Velika Kladuša med BiH in Hrvaško, čeprav za prestop meje niso imeli ustreznih dokumentov. Bosanski policisti so jih uspeli nekaj obrniti že pred mejo, nekaj manj kot 100 pa so jih zaustavili šele tik pred mejo.
Obenem so na drugi strani meje močno okrepili nazvočnost hrvaški policisti. Zaradi poskusa prečkanja meje je bil mejni prehod od poldneva celo zaprt. Odprli so ga šele po osmi zvečer, ko so se migranti po mirnem protestu vrnili proti Veliki Kladuši.
Hojo proti hrvaški meji je s telefonom posnel Peter van der Auweraert, predstavnik agencije Združenih narodov za begunce.
Načelnik karlovaške policije Josip Ćelić je zagotovil, da bi hrvaška policija zaustavila migrante, tudi če bi ti uspeli prebiti kordon bosanske policije.
Dejal je, da je v zadnjih dneh za za azil na Hrvaškem zaprosilo že okoli 400 migrantov, čeprav, čeprav bi si večina želela iti še dlje na sever in na zahod. "Kar se bo še dogajalo z migracijami je globalno vprašanje, naloga policije pa je, da ščiti meje," je izjavil.
Poleg tega je spomnil, da ima Karlovaška županija z BiH-om več kot 55 kilometrov meje, in da policija večkrat naleti na migrante iz Sirije, Afganistana in Pakistana, ki se želijo ilegalno prebiti čez mejo. Iz varnostnih razlogov ni želel povedati, koliko policistov je zadolženih za zaščito meje.
Nasploh je BiH v zadnjem mesecih postala bolj privlačna za migrante, ki se izogibajo bolje zavarovanim mejam drugih držav na Balkanu. Oblasti se zdaj borijo z več tisoči migranti iz Bližnjega Vzhoda, pa tudi Afrike in Azije, ki pridejo preko Črne Gore in Srbije. Po podatkih Rdečega križa je letos BiH doseglo okoli 6.600 migrantov, medtem ko jih je lani prišlo dobrih 700.
Potem ko smo že bili priča prvemu streljanju na slovensko hrvaški meji in prvemu uboju migranta v Veliki Kladuši, smo včeraj videli prvi poskus večje skupine migrantov, da bi nelegalno prestopili mejo.
Skupina okoli 200 migrantov se je dopoldne iz Velike Kladuše odpravila proti mejnemu prehodu Maljavec - Velika Kladuša med BiH in Hrvaško, čeprav za prestop meje niso imeli ustreznih dokumentov. Bosanski policisti so jih uspeli nekaj obrniti že pred mejo, nekaj manj kot 100 pa so jih zaustavili šele tik pred mejo.
Obenem so na drugi strani meje močno okrepili nazvočnost hrvaški policisti. Zaradi poskusa prečkanja meje je bil mejni prehod od poldneva celo zaprt. Odprli so ga šele po osmi zvečer, ko so se migranti po mirnem protestu vrnili proti Veliki Kladuši.
Hojo proti hrvaški meji je s telefonom posnel Peter van der Auweraert, predstavnik agencije Združenih narodov za begunce.
#BREAKING @UNmigration #Bosnia #migrant protection team are witnessing group irregular border crossing attempt towards #Croatia in Velika Kladusha. Very worrying development that risks to create backlash that is not in interest of anyone. pic.twitter.com/jlrCH95MPt
— Peter Van der Auweraert (@PeterAuweraert) 18 de junio de 2018
Načelnik karlovaške policije Josip Ćelić je zagotovil, da bi hrvaška policija zaustavila migrante, tudi če bi ti uspeli prebiti kordon bosanske policije.
Dejal je, da je v zadnjih dneh za za azil na Hrvaškem zaprosilo že okoli 400 migrantov, čeprav, čeprav bi si večina želela iti še dlje na sever in na zahod. "Kar se bo še dogajalo z migracijami je globalno vprašanje, naloga policije pa je, da ščiti meje," je izjavil.
Poleg tega je spomnil, da ima Karlovaška županija z BiH-om več kot 55 kilometrov meje, in da policija večkrat naleti na migrante iz Sirije, Afganistana in Pakistana, ki se želijo ilegalno prebiti čez mejo. Iz varnostnih razlogov ni želel povedati, koliko policistov je zadolženih za zaščito meje.
V Bosno od začetka leta prišlo že več tisoč migrantov
Nasploh je BiH v zadnjem mesecih postala bolj privlačna za migrante, ki se izogibajo bolje zavarovanim mejam drugih držav na Balkanu. Oblasti se zdaj borijo z več tisoči migranti iz Bližnjega Vzhoda, pa tudi Afrike in Azije, ki pridejo preko Črne Gore in Srbije. Po podatkih Rdečega križa je letos BiH doseglo okoli 6.600 migrantov, medtem ko jih je lani prišlo dobrih 700.
Merklova ima dva tedna časa za skupno evropsko rešitev
Nemški notranji minister Horst Seehofer, predsednik Krščansko-socialne unije (CSU), bavarske sestrske stranke Krščanske demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, je zaenkrat popustil pri zahtevi, da bi morala Nemčija na svojih mejah vrniti vse prebežnike, ki so za azil že zaprosili v drugih državah. Nasprotni Merklova meni, da bi avtomatično zavračanje migrantov imelo "negativen domino efekt".
Kljub temu je Seehofer odločen, da takšno stanje, kot je zdaj, ne more trajati dolgo. Merklovi je dal dva tedna časa, da najdejo skupno evropsko rešitev (do vrha EU, ki bo 28. in 29. junija). Če se to ne bo zgodilo so v CSU odločeni zahtevati zaostritev sprejemanja migrantov. In to bi zagotovo zelo vplivalo na dogajanje na balkanski migrantski poti.
Nemški notranji minister Horst Seehofer, predsednik Krščansko-socialne unije (CSU), bavarske sestrske stranke Krščanske demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, je zaenkrat popustil pri zahtevi, da bi morala Nemčija na svojih mejah vrniti vse prebežnike, ki so za azil že zaprosili v drugih državah. Nasprotni Merklova meni, da bi avtomatično zavračanje migrantov imelo "negativen domino efekt".
Kljub temu je Seehofer odločen, da takšno stanje, kot je zdaj, ne more trajati dolgo. Merklovi je dal dva tedna časa, da najdejo skupno evropsko rešitev (do vrha EU, ki bo 28. in 29. junija). Če se to ne bo zgodilo so v CSU odločeni zahtevati zaostritev sprejemanja migrantov. In to bi zagotovo zelo vplivalo na dogajanje na balkanski migrantski poti.
Nezakoniti migranti so se iz Velike Kladuše v BiH, napotili proti meji s Hrvaško.
Ko bo Nemčija uveljavila novo pravilo, da vrača nez. migrante tja, kjer so bili prvič popisani, se Slovenija lahko kmalu spremeni v migr. žep.
Rešitev je samo odločno zavračanje vstopa že na meji! pic.twitter.com/hI8dl0GcBG
— Damir Črnčec (@DamirCrncec) June 18, 2018
Migrantska kriza zopet sproža varnostne in gospodarske probleme. Kje je schengensko meja razvite Evrope, nam kaže Avstrija #dovolj pic.twitter.com/gqhLO3IDi6
— dr. Bojan Dobovšek (@BojanDobovsek) June 19, 2018
Še niste podprli Domovine? Če menite, da je spletni medij Domovina.je postal pomemben, celo nepogrešljiv del slovenskega medijskega prostora, je zdaj čas, da pripomorete k temu, da bo v takšni ali širši obliki deloval tudi v prihodnje. Do sedaj smo zbrali približno polovico potrebnih sredstev za delovanje, čas pa se izteka. Če se vam zdi vredno, vas prosimo podprite zdaj (kliknite spodaj). Znesek podpore lahko poljubno znižate ali zvišate.
Zadnje objave
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Občutno višja inflacija v aprilu – dosegla 3,4 %
30. 4. 2026 ob 11:41
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Al-Kajda in Islamska država sta v centralni in zahodni Afriki vse močnejši
29. 4. 2026 ob 20:08
Ekskluzivno za naročnike
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.