Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"

vir: gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Ali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel z novim zakonom o digitalizaciji zdravstva, ki ga predlaga, še zaostruje napete odnose z zdravniki? Na Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da je temu tako, še več, prepričani so, da se avtorjem vsebine sploh ne sanja o razmerah v zdravstvu. Še posebej sporen je člen, ki predvideva, da bi zdravnikom lahko začasno odvzeli licenco, če ne bodo striktno vnašali podatkov v eKarton bolnika. Zakon uvaja tudi finančne globe za zdravnike, medtem ko bi po novem dostop do osebnih pacientovih zdravstvenih podatkov imeli kar vsi zdravstveni uslužbenci. Vse to v času, ko 340 družinskih zdravnikov v javnem pismu opozarja, da se dogaja erozija zdravstva, ki da bo v prihodnjih nekaj letih kolapsiralo – in ko interesa za vpis na specializacijo praktično ni več.

Z novim zakonom Ministrstvo za zdravje med drugim predlaga, da Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) storitve izvajalcu ne bi plačal, dokler ta ne bi bila evidentirana v centralnem zdravstvenem sistemu. Ministrstvo bi na ta način rado zbralo vse relevantne zdravstvene podatke na enem mestu, kar naj bi po njihovih navedbah olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov. Službe ministrstva zagovarjajo stroškovno učinkovitost, ker ne bi bilo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike. Bi pa za nevnos podatkov zdravnike oglobili. Zdravniška zbornica Slovenije bi namreč lahko do največ pet let odvzela licence v primeru večjih strokovnih napak in nevestnega dela, kar je v Sloveniji sicer sila neobičajna praksa, saj se zdravnikom licence doslej praktično nikoli niso odvzemale, ker je bilo tudi napake težko dokazati (o tem je odločala posebna komisija).

Zakon sicer predvideva tudi ustanovitev družbe v stoodstotni državni lastni, DigiZdravje, v treh mesecih od uveljavitve zakona, ki bi bila zavezanec za javna naročila s področja programske in strojne opreme in bi se ji zagotovilo 13 milijonov evrov ustanovnega kapitala. Družba se ne bi smela odsvojiti, prav tako sama ne bi smela ustanavljati ali kupovati pravnih oseb. Med novostmi v zakonu izstopa tudi pravilo, da bi do pacientovih zdravstvenih podatkov lahko dostopali vsi zdravstveni delavci, torej tudi tehnik, medicinska sestra in administrator. Stroka ima številne pomisleke in že piše pripombe na zakon, ki ga je ministrstvo v javno obravnavo sicer dalo do 11. maja.

Katastrofa na razpisu

Kot smo poročali (tukaj), je sočasno v javnost prišlo pismo 336 družinskih zdravnikov, ki vlado in ministrstvo opozarjajo, da se dogaja erozija javnega zdravstva in da imajo dovolj vladne ignorance. Pišejo, da dnevno za najmanjši možni strošek oskrbijo do 50 pacientov, da se je njihova obremenjenost le minimalno zmanjšala in da jih močno skrbijo pozivi, naj se število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika poviša. Da bi bilo potrebno zvišati glavarinske količnike, je omenjal že odstopljeni minister Danijel Bešič Loredan, idejo pa podpirajo tudi strokovnjaki s področja zdravstvene ekonomike, kot je Maks Tajnikar. A družinski zdravniki vztrajajo, da so te ideje v popolnem nasprotju z dosedanjimi obljubami - da bi se šlo v postopno manjšanje števila bolnikov na zdravnika, kar bi omogočalo bolj strokovno delo.

Število zdravnikov v družinski medicini bo v naslednjih nekaj letih hitro upadlo, saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah. Tudi prihodnost je skrb vzbujajoča. Na aktualni razpis za specializacije se je na 70 prostih mest za družinsko medicino prijavilo samo 22 zdravnikov.

Na aktualni razpis za specializacije, ki ga je v torek objavila Zdravniška zbornica Slovenije, se je na 30 prostih mest za urgentno medicino prijavilo 5 mladih zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov družinske medicine, ki ga vodi specialist družinske medicine Igor Muževič, so se odzvali z javno kritiko ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v letošnjem letu sprejelo številne ukrepe, s katerimi je sporočilo, da ne misli narediti ničesar, da bi poklic družinskega zdravnika postal privlačen. »Ravno nasprotno. Močno se je znižala možnost nagrajevanja medicinskih sester in družinskih zdravnikov, obenem pa se je do 50-kratno povečala višina finančne kazni, ki jo lahko družinski zdravniki prejmejo za banalne administrativne napake ali nedoslednosti in za morebiten nastanek kakršnihkoli čakalnih dob, tudi če do teh pride zaradi preobremenjenosti,« kritizirajo novi zakon v sindikatu.

Z ministrstva za zdravje so na našo prošnjo za komentar kritik iz vrst zdravniške stroke pojasnili, da zakona, dokler je v javni razpravi, ne morejo komentirati. Vztrajajo pa, »da je slovensko zdravstvo digitalno neenotno in razdrobljeno ter da obstoječa zakonodaja na tem področju ne zadostuje potrebam hitro razvijajoče se informacijske družbe«. Trdijo, da posodobitev zakonodaje prinaša boljšo osnovo za povezovanje in analiziranje podatkov, kar je pomembna podlaga za oblikovanje ukrepov in zdravstvenih politik.

Ministrstvo: zdravnikov je več

Glede pisma družinskih zdravnikov pa sami vztrajajo, da smo v Sloveniji lahko ponosni na naš model primarnega zdravstvenega varstva, saj da ga kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo tudi v drugih evropskih državah. Ministrstvo navaja tudi podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih naraslo za 31 %, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 %. »V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349.« Dodajajo, da je od leta 2014 iz tujine v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske medicine, največ iz držav bivše SFRJ, od držav članic EU pa iz Avstrije. Kadrovsko stisko naj bi po njihovo rešili tudi z objavo izrednega razpisa specializacij v letih 2023 in 2024 in novim dodatkom za mlade specializante družinske medicine.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović nam je povedala, da predlog novega zakona še preučujejo, ne pričakujejo pa, da bi bil sprejet v aktualni obliki. »Zelo nenavadno se mi zdi določilo, da bi lahko zaradi neupoštevanja opravil v zvezi z digitalizacijo zdravniki izgubili licenco. Gre za popolnoma različni področji, eno je strokovna usposobljenost zdravnika, na to se navezuje njegova licenca, medtem ko gre pri izpolnjevanju nekih obvez vnašanja podatkov v računalnik za obveznost zaposlenega v zdravstveni ustanovi,« razlaga infektologinja in nekdanja vodja svetovalne skupine za COVID-19.

»Mogoče je to še en korak v smer, da bi se še manj kolegov odločalo za specializacije in zaposlovanje v državnih zdravstvenih ustanovah, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zadnjega razpisa.«
Bojana Beović je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

 

Zakon pisali »analfabeti«

Beovićeva zato težko razume, kdo je spisal takšen predlog zakona. »Verjetno sploh ne pozna zdravniškega dela in njegove vsebine, to je korak v smeri zaostrovanja odnosov z zdravniki.« Pismo družinskih zdravnikov pa razume kot klic na pomoč, saj bo ob predlaganem dvigu glavarinskih količnikov kontakt med zdravnikom in pacientom še krajši, kar bo vodilo do tega, da obravnava pacienta ne bo postala samo nekvalitetna, ampak celo nevarna. »Vlada mora prenehati s tovrstnimi pritiski in urediti razmere v družinskih ambulantah na način, da se jih razbremeni izpolnjevanja raznih obrazcov.« Kritična je bila tudi do vladne medijske bitke z zdravniki. Raziskava »Ogledalo Slovenije« denimo je pokazala padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanja v zdravstvo, kar je po besedah Beovićeve plod medijskega linča zdravnikov in ustvarjanja negativnega vzdušja. »Tega, kar pravi ta raziskava, na relaciji zdravnik – pacient ne opažamo.«

Med več kot 300 podpisniki javnega pisma je tudi zdravnica družinske medicine v ZD Ljubljana Nena Kopčavar Guček.  Obregnila se je ob preoblikovanje regijskih centrov, ki vzpostavljajo satelitske urgentne centre, katerih cilj naj bi bil razbremenitev dežurnih družinskih zdravnikov. »Centri so obremenjeni, mi se s tem nismo strinjali, ker vemo, kakšne so potrebe naših pacientov, ki jih mi najbolje poznamo. Kolegi poročajo z vseh regij, da so centri preobremenjeni.«  Skeptična je tudi do povečanja vpisov, ker to ne pomeni nujno več študentov v Republiki Sloveniji. Nekatere sosednje države imajo bolj privlačne pogoje za delo in močno prekašajo ponudbe slovenskih državnih ustanov, zato se bo po njeno odtok mladih diplomantov v tujino nadaljeval.

Zdravniki kljub stavki letos opravijo 10 odstotkov storitev več kot v istem obdobju lani.

 

Kljub stavki delajo več

Kopčavar Gučkova opozarja tudi, da ministrstvo glede obstoječega števila zdravnikov nima realnih podatkov. »Število zdravnikov varira, to je podatek javnega značaja. Mi jim sledijo, ne bi mogla reči, da nas je 30 odstotkov več.  To da je nekdo na papirju specialist družinske medicine, ne pomeni, da res dela v svoji stroki. Imamo vse več primerov strokovnjakov, ki so zaposleni v zavarovalnicah in zunaj sistema, zato naj se ministrstvo raje nasloni na podatke o licencah, te pa lahko dobijo samo tisti, ki delajo na področju družinske medicine.« Zato zavrača namigovanja, da zdravniki sprožajo lažni alarm, češ da želijo delati manj.

»Naj ministrstvu sporočim samo ta podatek na očitek zaradi stavke: v prvem tromesečju leta je bilo 10 odstotkov storitev več na področju družinske medicine kot v istem obdobju lani. Kljub temu, da uradno stavkamo!«

Rok Ravnikar, družinski zdravnik v ZD Kamnik in sindikalist, meni, da ministrstvo z novimi zakonodajnimi predlogi nadaljuje svoje »bombastične piarovske pristope«, ki ne pijejo vode in ne prispevajo k zdravju bolnikov. »Ocena je, da moramo vsako leto pridobiti okoli 100 zdravnikov družinske medicine, glede na trende upokojevanja in rast prebivalstva, ocenjene številke pa so pol manjše od potrebnega. Že celo leto poslušamo sprenevedanje na vladni strani, poteka boj z zdravniki namesto reševanja situacije, ki je resna. Na javnost se obračamo zato, da preneha nasedati floskulam o pohlepnih zdravniki, ampak od odločevalcev zahteva nujno potrebne spremembe,« je jasen Ravnikar.

Rok Ravnikar, član sindikata FIDES in družinski zdravnik v ZD Kamnik, opozarja na nerazumno ministrično »piarovsko vojno«, ki jo poganja ideologija.

Generacija Z(dravniki)

Realnosti sistema se z oglaševalskimi kampanjami ministrstva ne bo dalo dolgo prikrivati, še dodaja Ravnikar. Trenutno manjka 300 ekip ambulant iz družinske medicine na osnovni ravni, manjko se nadomešča z oskrbovanjem ljudi brez osebnega zdravnika v ambulantah za neopredeljene in s prekomerno obremenjenostjo ostalih ambulant. Zato je vse težje priti do osebnega zdravnika, storitve pa se bodo dražile. Grožnje s kaznimi in nove globe pa ne obljubljajo izboljšanja in več zanimanja za ta poklic.»

Ministrico smo lani javno pozvali, naj študente vpraša, zakaj se ne odločajo za primarno pediatrijo in družinsko medicino, ki predstavlja prvi stik pacienta z zdravniki. Žal smo že vse od njenega nastopa priča ideološkim kapricam.«

V letos objavljeni raziskavi študentov mariborske medicinske fakultete (zajela je 442 študentov in diplomantov medicine), objavljene v prestižni reviji BMC Emergency Medicine, kaj bi mlade v take specializacije pritegnilo in ki si je ministrica očitno (še) ni prebrala, izstopa vzpostavitev standardov in normativov, ki bi omogočili ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Za študente medicine in zdravnike generacije Z (rojene po letu 1997) je ustrezno plačilo šele na devetem mestu prioritet. Mladi raziskovalci so tudi ugotovili,  da je bila družinska medicina med anketiranci zelo privlačna izbira specializacije (31,6 odstotka anketirancev). Generacija Z, ki se postopno že vključuje na trg dela, se pomembno razlikuje od predhodnih, ima drugačne nazore ter želje, ki pa na primeru zdravnikov pri nas še niso bili dobro raziskani. Avtorji študije so izrazili željo, da bi bili rezultati resneje uporabljeni pri oblikovanju delovne politike.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Zadnje objave

Napad na vidnega politika SLS
18. 5. 2024 ob 14:19
Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Ekskluzivno za naročnike

Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01