Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"

Ali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel z novim zakonom o digitalizaciji zdravstva, ki ga predlaga, še zaostruje napete odnose z zdravniki? Na Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da je temu tako, še več, prepričani so, da se avtorjem vsebine sploh ne sanja o razmerah v zdravstvu. Še posebej sporen je člen, ki predvideva, da bi zdravnikom lahko začasno odvzeli licenco, če ne bodo striktno vnašali podatkov v eKarton bolnika. Zakon uvaja tudi finančne globe za zdravnike, medtem ko bi po novem dostop do osebnih pacientovih zdravstvenih podatkov imeli kar vsi zdravstveni uslužbenci. Vse to v času, ko 340 družinskih zdravnikov v javnem pismu opozarja, da se dogaja erozija zdravstva, ki da bo v prihodnjih nekaj letih kolapsiralo – in ko interesa za vpis na specializacijo praktično ni več.
Z novim zakonom Ministrstvo za zdravje med drugim predlaga, da Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) storitve izvajalcu ne bi plačal, dokler ta ne bi bila evidentirana v centralnem zdravstvenem sistemu. Ministrstvo bi na ta način rado zbralo vse relevantne zdravstvene podatke na enem mestu, kar naj bi po njihovih navedbah olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov. Službe ministrstva zagovarjajo stroškovno učinkovitost, ker ne bi bilo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike. Bi pa za nevnos podatkov zdravnike oglobili. Zdravniška zbornica Slovenije bi namreč lahko do največ pet let odvzela licence v primeru večjih strokovnih napak in nevestnega dela, kar je v Sloveniji sicer sila neobičajna praksa, saj se zdravnikom licence doslej praktično nikoli niso odvzemale, ker je bilo tudi napake težko dokazati (o tem je odločala posebna komisija).
Zakon sicer predvideva tudi ustanovitev družbe v stoodstotni državni lastni, DigiZdravje, v treh mesecih od uveljavitve zakona, ki bi bila zavezanec za javna naročila s področja programske in strojne opreme in bi se ji zagotovilo 13 milijonov evrov ustanovnega kapitala. Družba se ne bi smela odsvojiti, prav tako sama ne bi smela ustanavljati ali kupovati pravnih oseb. Med novostmi v zakonu izstopa tudi pravilo, da bi do pacientovih zdravstvenih podatkov lahko dostopali vsi zdravstveni delavci, torej tudi tehnik, medicinska sestra in administrator. Stroka ima številne pomisleke in že piše pripombe na zakon, ki ga je ministrstvo v javno obravnavo sicer dalo do 11. maja.
Katastrofa na razpisu
Kot smo poročali (tukaj), je sočasno v javnost prišlo pismo 336 družinskih zdravnikov, ki vlado in ministrstvo opozarjajo, da se dogaja erozija javnega zdravstva in da imajo dovolj vladne ignorance. Pišejo, da dnevno za najmanjši možni strošek oskrbijo do 50 pacientov, da se je njihova obremenjenost le minimalno zmanjšala in da jih močno skrbijo pozivi, naj se število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika poviša. Da bi bilo potrebno zvišati glavarinske količnike, je omenjal že odstopljeni minister Danijel Bešič Loredan, idejo pa podpirajo tudi strokovnjaki s področja zdravstvene ekonomike, kot je Maks Tajnikar. A družinski zdravniki vztrajajo, da so te ideje v popolnem nasprotju z dosedanjimi obljubami - da bi se šlo v postopno manjšanje števila bolnikov na zdravnika, kar bi omogočalo bolj strokovno delo.
Število zdravnikov v družinski medicini bo v naslednjih nekaj letih hitro upadlo, saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah. Tudi prihodnost je skrb vzbujajoča. Na aktualni razpis za specializacije se je na 70 prostih mest za družinsko medicino prijavilo samo 22 zdravnikov.
Na aktualni razpis za specializacije, ki ga je v torek objavila Zdravniška zbornica Slovenije, se je na 30 prostih mest za urgentno medicino prijavilo 5 mladih zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov družinske medicine, ki ga vodi specialist družinske medicine Igor Muževič, so se odzvali z javno kritiko ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v letošnjem letu sprejelo številne ukrepe, s katerimi je sporočilo, da ne misli narediti ničesar, da bi poklic družinskega zdravnika postal privlačen. »Ravno nasprotno. Močno se je znižala možnost nagrajevanja medicinskih sester in družinskih zdravnikov, obenem pa se je do 50-kratno povečala višina finančne kazni, ki jo lahko družinski zdravniki prejmejo za banalne administrativne napake ali nedoslednosti in za morebiten nastanek kakršnihkoli čakalnih dob, tudi če do teh pride zaradi preobremenjenosti,« kritizirajo novi zakon v sindikatu.
Z ministrstva za zdravje so na našo prošnjo za komentar kritik iz vrst zdravniške stroke pojasnili, da zakona, dokler je v javni razpravi, ne morejo komentirati. Vztrajajo pa, »da je slovensko zdravstvo digitalno neenotno in razdrobljeno ter da obstoječa zakonodaja na tem področju ne zadostuje potrebam hitro razvijajoče se informacijske družbe«. Trdijo, da posodobitev zakonodaje prinaša boljšo osnovo za povezovanje in analiziranje podatkov, kar je pomembna podlaga za oblikovanje ukrepov in zdravstvenih politik.
Ministrstvo: zdravnikov je več
Glede pisma družinskih zdravnikov pa sami vztrajajo, da smo v Sloveniji lahko ponosni na naš model primarnega zdravstvenega varstva, saj da ga kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo tudi v drugih evropskih državah. Ministrstvo navaja tudi podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih naraslo za 31 %, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 %. »V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349.« Dodajajo, da je od leta 2014 iz tujine v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske medicine, največ iz držav bivše SFRJ, od držav članic EU pa iz Avstrije. Kadrovsko stisko naj bi po njihovo rešili tudi z objavo izrednega razpisa specializacij v letih 2023 in 2024 in novim dodatkom za mlade specializante družinske medicine.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović nam je povedala, da predlog novega zakona še preučujejo, ne pričakujejo pa, da bi bil sprejet v aktualni obliki. »Zelo nenavadno se mi zdi določilo, da bi lahko zaradi neupoštevanja opravil v zvezi z digitalizacijo zdravniki izgubili licenco. Gre za popolnoma različni področji, eno je strokovna usposobljenost zdravnika, na to se navezuje njegova licenca, medtem ko gre pri izpolnjevanju nekih obvez vnašanja podatkov v računalnik za obveznost zaposlenega v zdravstveni ustanovi,« razlaga infektologinja in nekdanja vodja svetovalne skupine za COVID-19.
»Mogoče je to še en korak v smer, da bi se še manj kolegov odločalo za specializacije in zaposlovanje v državnih zdravstvenih ustanovah, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zadnjega razpisa.«

Zakon pisali »analfabeti«
Beovićeva zato težko razume, kdo je spisal takšen predlog zakona. »Verjetno sploh ne pozna zdravniškega dela in njegove vsebine, to je korak v smeri zaostrovanja odnosov z zdravniki.« Pismo družinskih zdravnikov pa razume kot klic na pomoč, saj bo ob predlaganem dvigu glavarinskih količnikov kontakt med zdravnikom in pacientom še krajši, kar bo vodilo do tega, da obravnava pacienta ne bo postala samo nekvalitetna, ampak celo nevarna. »Vlada mora prenehati s tovrstnimi pritiski in urediti razmere v družinskih ambulantah na način, da se jih razbremeni izpolnjevanja raznih obrazcov.« Kritična je bila tudi do vladne medijske bitke z zdravniki. Raziskava »Ogledalo Slovenije« denimo je pokazala padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanja v zdravstvo, kar je po besedah Beovićeve plod medijskega linča zdravnikov in ustvarjanja negativnega vzdušja. »Tega, kar pravi ta raziskava, na relaciji zdravnik – pacient ne opažamo.«
Med več kot 300 podpisniki javnega pisma je tudi zdravnica družinske medicine v ZD Ljubljana Nena Kopčavar Guček. Obregnila se je ob preoblikovanje regijskih centrov, ki vzpostavljajo satelitske urgentne centre, katerih cilj naj bi bil razbremenitev dežurnih družinskih zdravnikov. »Centri so obremenjeni, mi se s tem nismo strinjali, ker vemo, kakšne so potrebe naših pacientov, ki jih mi najbolje poznamo. Kolegi poročajo z vseh regij, da so centri preobremenjeni.« Skeptična je tudi do povečanja vpisov, ker to ne pomeni nujno več študentov v Republiki Sloveniji. Nekatere sosednje države imajo bolj privlačne pogoje za delo in močno prekašajo ponudbe slovenskih državnih ustanov, zato se bo po njeno odtok mladih diplomantov v tujino nadaljeval.

Kljub stavki delajo več
Kopčavar Gučkova opozarja tudi, da ministrstvo glede obstoječega števila zdravnikov nima realnih podatkov. »Število zdravnikov varira, to je podatek javnega značaja. Mi jim sledijo, ne bi mogla reči, da nas je 30 odstotkov več. To da je nekdo na papirju specialist družinske medicine, ne pomeni, da res dela v svoji stroki. Imamo vse več primerov strokovnjakov, ki so zaposleni v zavarovalnicah in zunaj sistema, zato naj se ministrstvo raje nasloni na podatke o licencah, te pa lahko dobijo samo tisti, ki delajo na področju družinske medicine.« Zato zavrača namigovanja, da zdravniki sprožajo lažni alarm, češ da želijo delati manj.
»Naj ministrstvu sporočim samo ta podatek na očitek zaradi stavke: v prvem tromesečju leta je bilo 10 odstotkov storitev več na področju družinske medicine kot v istem obdobju lani. Kljub temu, da uradno stavkamo!«
Rok Ravnikar, družinski zdravnik v ZD Kamnik in sindikalist, meni, da ministrstvo z novimi zakonodajnimi predlogi nadaljuje svoje »bombastične piarovske pristope«, ki ne pijejo vode in ne prispevajo k zdravju bolnikov. »Ocena je, da moramo vsako leto pridobiti okoli 100 zdravnikov družinske medicine, glede na trende upokojevanja in rast prebivalstva, ocenjene številke pa so pol manjše od potrebnega. Že celo leto poslušamo sprenevedanje na vladni strani, poteka boj z zdravniki namesto reševanja situacije, ki je resna. Na javnost se obračamo zato, da preneha nasedati floskulam o pohlepnih zdravniki, ampak od odločevalcev zahteva nujno potrebne spremembe,« je jasen Ravnikar.

Generacija Z(dravniki)
Realnosti sistema se z oglaševalskimi kampanjami ministrstva ne bo dalo dolgo prikrivati, še dodaja Ravnikar. Trenutno manjka 300 ekip ambulant iz družinske medicine na osnovni ravni, manjko se nadomešča z oskrbovanjem ljudi brez osebnega zdravnika v ambulantah za neopredeljene in s prekomerno obremenjenostjo ostalih ambulant. Zato je vse težje priti do osebnega zdravnika, storitve pa se bodo dražile. Grožnje s kaznimi in nove globe pa ne obljubljajo izboljšanja in več zanimanja za ta poklic.»
Ministrico smo lani javno pozvali, naj študente vpraša, zakaj se ne odločajo za primarno pediatrijo in družinsko medicino, ki predstavlja prvi stik pacienta z zdravniki. Žal smo že vse od njenega nastopa priča ideološkim kapricam.«
V letos objavljeni raziskavi študentov mariborske medicinske fakultete (zajela je 442 študentov in diplomantov medicine), objavljene v prestižni reviji BMC Emergency Medicine, kaj bi mlade v take specializacije pritegnilo in ki si je ministrica očitno (še) ni prebrala, izstopa vzpostavitev standardov in normativov, ki bi omogočili ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Za študente medicine in zdravnike generacije Z (rojene po letu 1997) je ustrezno plačilo šele na devetem mestu prioritet. Mladi raziskovalci so tudi ugotovili, da je bila družinska medicina med anketiranci zelo privlačna izbira specializacije (31,6 odstotka anketirancev). Generacija Z, ki se postopno že vključuje na trg dela, se pomembno razlikuje od predhodnih, ima drugačne nazore ter želje, ki pa na primeru zdravnikov pri nas še niso bili dobro raziskani. Avtorji študije so izrazili željo, da bi bili rezultati resneje uporabljeni pri oblikovanju delovne politike.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo

Branje kot navada in razvada
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

8 komentarjev
Andrej Muren
Golobja vlada ne samo, da je povsem zavozila reformo zdravstvenega sistema, ampak se sedaj obnaša tako, kot bi hotela le tega sabotirati do končnega razpada. Kaj pa potem? Levi voditelji se bodo šli zdraviti na državne stroške v tujino, ljudstvo doma v Sloveniji pa bo množično umiralo, ker ne bo imelo dostopa do zdravnikov.
Ali hočemo to? Če nočemo, pravočasno ukrepajmo in pošljimo levo vlado in leve stranke na smetišče zgodovine, kjer jim je že od davnega mesto.
Rado
"Odziv zdravniške stroke"
Kdo tići za tem terminom? Se je sestalo nekaj tisoč slovenskih zdravnikov in so soglasno ali s konsensom sprejeli stališče?
Ali pa, najverjetneje", je to stališče tistih nekaj elitnik zdravnikov znotraj Zdravniške zbornice, ki rušijo javno zdravje.
Mar mislijo, da bomo ob izreku termina "stališče stroke" kar dol padli?
Zagotovo ne! Bo že treba napisati podrobno razlago.
Rokc5
Rado: velik del stroke ima to mnenje. Očitno dovolj relevantni del, da ga je potrebno upoštevati in njihovo mnenje isto šteje kot mnenje javno medijsko izpostavljenih dr. Kebra in "dr" Jenulla. To ni stališče nekaj "elitnih" zdravnikov: v članku Vam lepo piše, da se generacija Z v zdravstvu tega slovenskega sranja ne bo šla. Hočejo isti sistem kot na Zahodu ali pa hvala lepa!
Igor Ferluga
To, da ti Zdravniški zbornici, v kateri je članstvo za vse v drzavi delujoče aktivne zdravnike obvezno, jemlješ legitimnost predstavljanja stališč slovenskega zdravništva je približno enako kot da bi slovenskemu parlamentu odrekal politično predstavništvo volje ljudstva in pristojnost sprejemanja zakonov. Levičarji pojma o pojmu nimate, kaj je to javno zdravstvo. Da je to vsaka zdravstvena usluga, pacientom nudena preko splošnega, solidarno uveljavljenega zdravstvenega zavarovanja. Ne glede na to, kakšen je status tistega, ki to nudi. Ker normalnih zavarovalnic in pacientov status in lastništvo ambulante in zdravstvene ustanove pač ne zanima, ampak zanima garancija kakovosti storitve, njena cena in čas, v katerem je storitev možno dobiti. No, Slovence so pa prepričali, da je javno zdravstvo državno zdravstvo in da je to edini cilj, za katerega se je treba boriti, da vse ostane državno. In kontrolirano s strani oblastnikov. In seveda njihove povezave z dobiviteljskimi in gradbenimi mafijami. Ubogi pacienti, ki jim to lažno prodajajo za njihov interes. Ti, ki se najbolj "zavzemajo/zavzemate za javno zdravstvo" dejansko delajo/delate vse, da se bo to na tak način v nekaj letih nase javno zdravstvo sesulo. Rdeče elite bojo že poskrbele zase preko direktorjev, ki so jih nastavite. Ali pa privat ali pa v tujini, kot že dva ex predsednika, politično seveda velika levičarja in pristaša tega, da je vse pod kontrolo države in oblasti. Levičarja dokler ne gre za njiju osebno; in Golob in njegovi so seveda iz iste zgodbe..
Igor Ferluga
Kar vlada glede na vsebino v clanku predlaga, je sicer skrajno čudaško. A tudi vse našteto v smeri kako komplicirati in greniti življenje
zdravnikov in jih ponizevati v smislu, kaj pa mislite, da ste. Nedvomno to kaže absurdna grožnja o večletnem odvzemu licence, če bi zdravnik pozabil vpisati kak podatek v e karton. A mislijo resno? In kaj bo, ko bo licenca odvzeta vsem 7000 in nekaj slovenskim zdravnikom? Raj na Zemlji za paciente?
Druga taka lovska ali pa tudi idiotska, da bo zdravstvena dokumentacija dosegljiva vsem zaposlenim v zdravstveni ustanovi, ne le zdravnikom. A se hecajo? V čem bi bila vrednost, da ima dostop do zdravstvene dokumentacije skladiščnih, tehnični upravnik, receptor ali kuharica? A oni postavljajo diagnoze in odrejajo terapijo? Kar vsi zaposleni po načelu samoupravljanja?
Saj imamo res predsednika vlade, elektroinženirja, ki se čuti poklican o tem učiti ljudi: kako se zdravi kovin, astmo ipd. In ker to počne Golob, bo pa zdaj zdravilo paciente še vseh 2 milijona državljanov?
Tko šljivi zdravnike, kaj pa mislijo da so, kajne, veleumi na ministrstvu za zdravje?!
Igor Ferluga
Na Hrvaškem je situacija zaradi izseljevanja mladega dela populacije in tudi zdravnikov podobna. Manjka jim zdravnikov družinske medicine, mnogi drzavljani nimajo izbranega osebnega zdravnika. Ampak oblastem in medijem na kraj pameti ne pade iti se vojno proti preostalim zdravnikom, zganjati prisilo, diskreditacije. In tudi ne dvigovati glavarinski količnik. Če se ne motim, je isti kot v Sloveniji. Okoli 1700.
Kadra tja, kjer so neurejene razmere, pretirane vsakršne obremenitve in nespoštljiv odnos, enostavno NE BO. Ali so naši levičarji preneumni, da bi to razumeli ali pa jim nič ni važnejše kot igra moči in so po svoji mentalni strukturi dedovali stalinizem?
Rokc5
Očitno bomo ostali brez zdravnikov ...
MEFISTO
Zakaj niso postavili kako lepotico za ministrico za ljudsko zdravje, ki bi jo bilo vsaj bolj prijetno gledati kot poslušati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.