Odstop od nakupa boxerjev: pesek v oči javnosti na škodo Slovenske vojske

vir: wikipedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je z menjavo vlade izvedla nekatere spremembe na področju obrambne politike. Med drugim je v tem okviru odstopila od pogodbe o nakupu oklepnikov Boxer 8x8, ki jo je pred zaključkom svojega delovanja podpisal tedanji obrambni minister Matej Tonin.

Politične sile, ki trenutno tvorijo vlado pod vodstvom Roberta Goloba, so že pred prevzemom oblasti napovedale, da bodo od omenjene pogodbe odstopile, saj naj bi bil nakup trenutno najnaprednejših oklepnih vozil v svetovnem merilu za Slovenijo nesprejemljiv. A kot ugotavljamo v komentarju, bi vlada ravnala modreje, če bi ostala pri rešitvi, ki jo je sprejela njena predhodnica, saj gre pri opustitvi nakupa bolj kot za strokovno utemeljeno odločitev za politični populizem.


Poleg tega naj bi kazen za odstop od pogodbe z OCCAR-jem davkoplačevalce prvotno stala okoli 70 milijonov evrov. Nedavno pa se je obrambni minister Marjan Šarec pohvalil, da nas bo prekinitev pogodbe stala "zgolj" 4,15 milijona evrov. A ob tem se postavlja kopica vprašanj: kakšne so alternative, ali bomo z novim pristopom zaradi nedorečenih dobavnih rokov nadomestnih vozil sposobni zadostiti obljubam, ki smo jih dali zavezništvu, in nenazadnje, kako bodo ti sistemi vplivali na varnost slovenskih vojakov, ki bodo z njimi delovali v dodeljenih operacijah.

Kljub temu, da vladajoča garnitura na omenjena vprašanja še ni ponudila nobenih konkretnih odgovorov, pa svojo potezo predstavlja kot upravičeno, odločitev prejšnje vlade pa kot škodljivo. "Preprečena je bila škoda, številka je visoka, če ne bi vlada hitro in odločno ukrepala lani, bi bila lahko škoda veliko večja. Tako pa smo, če lahko ob tem poslu sploh uporabim ta izraz, prihranili okroglih 65 milijonov evrov. S tem smo izpolnili obljubo, da bomo iz programa odšli," je ob prekinitvi pogodbe povedal Šarec.

Kljub vsemu je odstop neugoden za Slovenijo


Kot smo poročali že pred slabim letom, je po mnenju poznavalcev vlada z odstopom od pogodbe povozila vojaško stroko. Hkrati je odločitev prinesla negativne učinke na slovenska podjetja, ki sodelujejo pri izdelavi boxerjev. V tem času se je namreč kot o alternativi govorilo predvsem o rosomakih, poljski izvedbi Slovencem dobro poznane patrie. Pri tem gre v primerjavi z nemškimi boxerji za oklepnik prejšnje generacije, ki premore zgolj standardno zaščito 3. stopnje STANAG, medtem ko boxerji vojakom ponujajo zaščito 5 do 6 STANAG.

Kot alternativo nakupu smo v medijih lahko zasledili dobavo kanadskih vozil LAV 6 (39 se jih trenutno uporablja v Ukrajini) ali pa oklepnikov Terrex ICV irsko-singapurske zasnove, ki ga proizvaja tudi turški otokar. Medtem ko je kanadski oklepnik v proizvodnji od leta 2016, terrexa proizvajajo od leta 2006. Vlada sicer do trenutka tega pisanja še ni sprejela nobene konkretne odločitve.

Novi sistemi zračne obrambe


Kljub temu, da vlada ni ostala pri nakupu boxerjev, pa je povečala obrambne izdatke v večji meri, kot je bilo predvideno v času Toninovega ministrovanja, kar sta podprli tudi obe opozicijski stranki. V okviru večjega proračuna je tako predviden tudi nakup dveh sistemov zračne obrambe IRIS-T nemške izdelave z dosegom 40 kilometrov, ki se trenutno dokazujejo pri branjenju ukrajinskega neba. Glede na dejstvo, da Slovenija zračne obrambe trenutno tako rekoč nima, gre vsekakor za pozitivno potezo, ki lahko ključno pripomore k varnosti Slovenije.

Naša država k projektu pristopa v okviru nemške pobude Zaščita evropskega neba, ki v okviru zavezništva predstavlja evropski steber Natove zračne obrambe.

KOMENTAR: Rok Frelih
Slepilni manever za davkoplačevalce, manjša varnost za vojake
Dejstvo, da bomo za odstop od pogodbe z OCCAR-jem plačali manjšo kazen, kot je bila prvotno predvidena, še ne pomeni, da je bil odstop od pogodbe upravičen. Kot je neuradno slišati, je manjša pogodbena kazen posledica povpraševanja bo boxerjih s strani drugih držav članic zavezništva. V tem smislu bi Slovenija lahko ostala tudi brez kazni, če bi njeno naročilo v celoti prevzela druga partnerska država. Povedano po domače, Slovenija se je lahko pod takšnimi pogoji iz posla umaknila, ker na trgu po tem sodobnem oklepnem transporterju vlada veliko povpraševanje. Z naročilom, h kateremu je Slovenijo zavezal prejšnji obrambni minister Tonin, je Slovenska vojska stopila na konkretno pot k oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine, ki jo zavezništvu obljubljamo že desetletja, z opustitvijo pogodbe pa se ta odmika za nedoločen čas v prihodnost. Ne le, da smo s potezo Golobove vlade zaveznikom ponovno poslali sporočilo, kako nekredibilni partnerji znamo biti, s tem v končni fazi trpi tudi SV. Izbirni postopki se bodo zamaknili in še vedno nihče ne ve, kaj in kdaj bo SV namesto boxerjev v resnici dobila. Glede na trenutne razmere na trgu, kjer se naročniki soočajo z dolgimi čakalnimi dobami, lahko sklepamo, da karkoli bomo dobili, bomo dobili kasneje in manj kakovostno. Vozila boxer veljajo za najsodobnejša v svoji kategoriji, kar pomeni rentabilen nakup na dolgi rok, saj bi vojska posedovala moderna in učinkovita vozila, ki jih ne bi bilo treba menjati kako desetletje (ali več) dlje od konkurenčnih vozil, kar pomeni plus tako za SV kot za davkoplačevalce. Obenem vlada zdaj išče dobavitelje iz geografsko in politično manj ugodnih in zanesljivih krajev, kot je Nemčija, kar za Slovenijo predstavlja večje tveganje. Poleg tega še ni dokončno jasno, ali bo Slovenija v resnici plačala kazen v znesku, kot ga je predstavil Šarec; s tem morajo namreč soglašati države pristopnice OCCAR-ja. Govoriti, da je plačevanje dobrih štirih namesto sedemdesetih milijonov kazni za Slovenijo uspeh, je slepilni politični manever, ki s stroko in z vojsko nima nobene zveze. Gre zgolj za upravičevanje rušenja tistega, kar je na vojaškem področju dosegla prejšnja vlada, in v resnici pomeni pesek v oči slovenskim davkoplačevalcem in tudi vojakom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike