Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice

Vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija Polona Fijavž je v petek drugega za drugim v pisarno klicala tiste novinarje in voditelje oddaj, ki so še veljali za zadnji branik pluralnosti prepričanj na Televiziji Slovenija, pa tudi tiste, ki so službo nastopili v času prejšnjega vodstva. Večina med njimi tako sploh ne velja za »Janševe« ali kaj podobnega. Enostavno so morali oditi, da se na ekranu »vidi sprememba,« ki jo pričakuje vodstvo in aktivistični del hiše.

Od vodenja Dnevnika sta se tako morala posloviti nečak pokojnega Saša Hribarja Nejc Krevs in priljubljena voditeljica Valentina Plaskan, ki bi jima težko očitali desno politično usmeritev. Krevsova žena je denimo aktivna v podmladku Socialnih demokratov, Plaskanova, pa je pred leti povezovala kongres Levice. Fijavževa je z Odmevov umaknila tudi Luko Svetino, iz Arene pa Vido Petrovčič in Igorja Pirkoviča, pa tudi s tem naj čistka še ne bi bila končana. Kot opozarjajo mnogi, pa je bila tudi nezakonita, saj se o Fijavževi kot urednici ni izjasnilo uredništvo. No, do izjasnitve je včeraj nato vendarle prišlo, podpora pa po eni strani pričakovana, po drugi pa zaskrbljujoča, saj kaže na izjemno enoumje uredništva.

Nikogar zaenkrat ne nameravajo odpustiti, so pa razmere za »degradirane« novinarje precej stresne, kar priznava tako Nejc Krevs, ki zase pravi, da je otrok RTV hiše, ki se od gledalcev ni uspel niti posloviti, kot tudi zdravje Valentine Plaskan, ki so jo v torek, ko jo je obšla nenadna slabost, z rešilcem odpeljali v UKC Ljubljana.

Fijavževa je medtem kritična, da je vest o tem prišla v javnost, vodstvo RTV Slovenija pa je sporočilo, da z zgroženostjo spremljajo poskuse pritiska na uredništvo TV Slovenija 1 in vršilko dolžnosti odgovorne urednice, ki da je pri svojem delu avtonomna in neodvisna.

O neodvisnosti nam sicer veliko pove dejstvo, da so najprej po Orbanovsko s posebnim zakonom odstavili celotno vodstvo, nato celo prek Evrope pritiskali na Ustavno sodišče, da je zakon dopustilo in na koncu pritisnili na odgovorno urednico Rebernikovo, da je odstopila. Zdaj lahko RTV končno postane taka, kot si jo je že aprila zaželel premier Golob: »V kolikor bi RTV dejansko bila neodvisna, bi bilo tudi njeno poročanje drugačno, hkrati pa bi ta RTV dala pozitivno sporočilo celi slovenski družbi, kako dobro je, da imamo Svobodo.«

Svobodo, da lahko letimo, kamor nam paše, bi lahko parafrizirali premierja Goloba. Prav z nenavadno visokimi stroški za polete premierjevega kabineta naj bi se neuradno v torek, ko jo je obšla slabost, ukvarjala Plaskanova. Kabinet je namreč samo avgusta za polete plačal več, kot je v času Janševe vlade v celotnem mandatu. V kabinetu se sicer izgovarjajo, da je premier letel zgolj na vrh Nata v Vilno, ostali stroški pa naj bi bili na račun drugih ministrstev, ki pa so, pozor, nekatera tudi sama v istem času plačevala za polete.

Premier je vzel v bran tudi ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi velike delegacije kolegic z ministrstva, ki so za dva tedna julija potovale v New York in pri tem porabile 33.000 evrov, ministrica sama sicer le 6000, kar je za takšno pot dokaj ugodno. A tega ni nihče oporekal. Vprašanje je, kaj so z njo počele preostale štiri kolegice.

Ob tem na dan prihaja tudi dejstvo, da je na razpisu za nevladne organizacije 300.000 evrov prejela prav organizacija ministričine tesne prijateljice in nekdanje poslovne partnerice. Čeprav vse omenjene zadeve smrdijo, pa je pomenljivo tudi časovno sovpadanje in problematizacija le njenih ekscesov. Resda je plačna reforma še v neznanih obrisih in da javna uprava ni nič učinkovitejša, kot je bila pred letom in pol, prej obratno, se zdi lov na Ajanović Hovnikovo tudi politično motiviran, saj naj bi veljala za ostro pogajalko. Pomenljivo je tudi, kateri novinarji so zgodbo prvi spravili na dan.

Prav velike usluge pa si ne dela niti ministrica sama, ki se nastopom v oddajah trenutno izogiba, v izjavah pa je pogosto izmuzljiva in ne razume vprašanj. Sicer pa je to pri Svobodi postala že stalna praksa, da v Tarčo pošiljajo ministra, ki velja za priljubljenega ali neproblematičnega, in ne tistega, ki bi dejansko lahko in moral odgovarjati na vprašanja.

Vlada je medtem za naslednji dve leti sprejela proračun. Naslednje leto bomo porabili 2,2 milijarde evrov več, kot jih vlada namerava zbrati, vsem solidarnostnim davkom navkljub. To naj bi znašalo 3,3 % BDP, kar je več od dovoljenih treh odstotkov, za kar mora vlada dobiti soglasje Evropske komisije. Številka utegne biti pa tudi višja, saj se glede na gospodarske napovedi ohlajanja in če bo znova prišlo do napak v napovedih rasti, kot se je to zgodilo za lani. Napoveduje se tudi rebalans že v začetku leta, kar glede na suverenost finančnega ministra glede sanacije škode po poplavah niti ni posebej presenetljivo. Reforme medtem praktično vse po vrsti stojijo, vlada pa ne daje več obljub, ampak zgolj še dela.

No, kako dobro so jo odnesli gospodarstveniki, ki so lani glede zakupa elektrike poslušali Goloba, smo videli, danes plačujejo za elektriko bistveno več kot tisti, ki nasvetu niso sledili. Padla pa je še ena obljuba, in sicer, da oškodovanim med poplavami ne bo treba plačevati položnic za elektriko. Ti zdaj še dobivajo visoke položnice.

Na koalicijska zakona, ki neposredno napadata kmete, pa so odložilni veto izglasovali državni svetniki. Gre za zakon o zaščiti živali, ki prepoveduje privezovanje psov na verigo in uvaja nevladniške ovaduhe na kmetijah ter zakon o kmetijsko gozdarski zbornici, ki depolitizira ta osrednji zastopniški organ kmetov. Kako je šlo pri depolitizaciji RTV, smo videli na začetku prispevka. Da tokrat ne bo dosti drugače, je sicer pričakovati, glede na to, da ima koalicija zagotovljeno podporo več kot 46 poslancev za oba zakona, kolikor jih je sicer potrebnih, da preglasujejo odložilni veto.

Imajo pa kmetje ta teden vsaj eno tolažbo. Lahko se nadaljuje odstrel medvedov, ki so ga na sodišču izpodbijali nevladniki. Tudi porast števila velikih zveri namreč najbolj prizadeva prav kmete na podeželju.

Še eno področje, s katerim bi se vlada morala ukvarjati, pa se ne, je problematika jugovzhodne Slovenije, kjer vse manj otrok, posebej romske populacije, hodi v šolo. Na to so se z zakonskim predlogom odzvali tamkajšnji župani, podprl pa jih je tudi Državni svet, a vlada zanje nima posluha, zato so včeraj stopili pred Državni zbor in na problematiko opozorili širšo javnost. Kot ugotavlja župan Kočevja Vladimir Prebilič, se je treba prenehati pogovarjati zgolj o pravicah in reči kakšno tudi o dolžnostih.

O pravicah in dolžnostih pa bi morali govoriti tudi v kontekstu migracij, kjer po vsej Evropi vlada precejšen kaos. Ministri na evropskem svetu naj bi sicer bili blizu dogovoru glede upravljanja z migracijami, kar bi dalo zeleno luč evropskemu parlamentu, da nadaljuje s pripravo paketa, ki bi ga radi, še posebej v Evropski ljudski stranki, sprejeli še pred volitvami junija prihodnje leto. Paket predvideva solidarnostno prerazporejanje migrantov po uniji, pa tudi odločnejše ukrepanje proti zlorabam azilne zakonodaje in deportacije nezakonitih migrantov, ki do azila niso upravičeni, kakršnih je več kot polovica tistih, ki prihajajo.

Da je nujno, da Evropa nekaj ukrene, kažejo tudi vse bolj negotove mednarodne razmere z več državnimi udari v podsaharski Afriki. Napeto je trenutno v Nigru, Gabonu in Sudanu, pa tudi bistveno bližje, na Kosovu, kjer je ta teden prišlo do spopadov s policijo, domnevnih teroristov, ki so potencialno blizu srbskim oblastem, po nekaterih indicih pa tudi skupini Wagner.

Še dodaten razlog več, da potrebujemo enotno in učinkovito Evropo in tudi oblast v Sloveniji, ki pa svojo učinkovitost trenutno kaže predvsem v državnem turizmu na stroške davkoplačevalcev, uvajanju novih davčnih bremen produktivnemu delu naroda in političnemu čiščenju, ki bi ga že skoraj lahko poimenovali lustracija.

Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sem dogajanje za vas komentiral Peter Merše.