Odkrivanje tople vode v slovenski energetiki. Dobesedno.

Geotermalna elektrarna Vir: Flickr


V zadnjih mesecih različni (bolj ali manj kvalificirani) strokovnjaki podajajo mnenja o energetski prihodnosti Slovenije v senci višanja cen energentov in nujno potrebnega zelenega prehoda. Debata je zašla že celo v lokalne bifeje in brez dvoma bo ena od glavnih tem predvolilnih soočenj v tem letu.

Skoraj brez izjeme pa ni nikjer zaznati kakšnega optimizma ali navdušenja nad novimi energetskimi izzivi. V našo podzavest je spet vstopilo občutje brezizhodnosti zaradi majhnosti države, gnusa zaradi lobijev v energetiki in manjvrednosti zaradi boljše situacije v okoliških državah. Da višjih cen elektrike, ki brez dvoma sledijo, sploh ne omenjamo.

Razprava o energetski politiki potrebuje prevetritev in nove pristope


V splošnem lahko  trenutno javno mnenje v zvezi z energetiko povzamemo na sledeči način: vsi bi imeli sončne elektrarne, vendar kaj, ko ne delujejo ponoči; premog je neekološki; hidroelektrarn je premalo in novih ne bomo dopustili za nobeno ceno; vetrne elektrarne niti slučajno ne morejo pokriti naših potreb; ostane nam samo še jedrska energija. Elektrarna v Krškem se sicer za svoja leta drži zelo dobro, se pa približuje datum dokončnega zaprtja. Edina možnost je nova jedrska elektrarna – JEK 2. Pri tem je žalostno predvsem to, da že zdaj vemo, da bo draga in da smo plačali že TEŠ 6, pa ne bo zdržal niti dvajset let (2014–2033). Občutek brezizhodnosti je samoumeven. Razgovor o energetski politiki je torej treba malo prevetriti z nekaterimi dejstvi in novimi pristopi.

Zgornjemu razmisleku ne moremo kar naravnost oporekati, ga je pa treba dopolniti. Ozreti se je treba na naravne danosti naše domovine. Vemo, da imamo kar nekaj zdravilišč s termalnimi vrelci, ki so zelo priljubljena med domačimi in tujimi gosti. Kaj ko bi jih uporabili za proizvodnjo električne energije? Vprašanje je preprosto, odgovor pa kot ponavadi večplasten.

Energija, ki je ves čas dostopna in brezogljična


Geotermalno energijo pridobivamo s črpanjem vroče vode iz podzemnih vodonosnikov na različnih globinah. Izvrtati je treba dve vrtini. Iz prve črpamo vročo vodo oziroma paro, ki poganja turbino termoelektrarne. Ohlajena voda se prek druge vrtine vrača v podzemlje, da vodonosnika ne siromašimo. Voda se tam ponovno ogreje s toploto, ki prihaja iz nižjih plasti zemeljske skorje. Glavna prednost geotermalne energije je, da je brezogljična in dostopna štiriindvajset ur na dan. Potencial za izrabo geotermalne energije v Sloveniji je v evropskem merilu dokaj dober.

Geografsko je večinoma omejen na vzhodni del države. V tem delu se nahajata dve znani geotermalni polji Termal I in Termal II. Prvo se nahaja v Prekmurju na globini 1200 m. S tega polja lahko pridobivamo vodo s temperaturo 50 °C. Ta je primerna za ogrevanje stanovanjskih objektov, industrijskih prostorov in v kmetjistvu za ogrevanje rastlinjakov. Na žalost pa temperature niso dovolj visoke za proizvodnjo elektrike. Za ta namen bi bilo veliko bolj primerno polje Termal II s površino 1877 km2, ki se nahaja med Šentiljem in Šalovci v severnem delu ter med Ptujem in Lendavo v južnem delu. Z globine 3000 do 5000 m lahko črpamo vodo s temperaturo med 85 °C in 220 °C. Po podatkih iz študij bi bilo mogoče postaviti na polju Termal II več elektrarn s skupno močjo 70 MW in ocenjeno vrednostjo investicije 140 milijonov evrov.

70 MW se v primerjavi z močjo Krške jedrske elektrarne, ki znaša 688 MW, res ne sliši veliko. Zanimivo je, da je v polju Termal II shranjene kar precej energije in bi lahko elektrarne imele tudi večjo moč, a kaj ko ne moremo izmeriti hitrosti obnavljanja geotermalnih vodonosnikov, dokler jih ne začnemo izkoriščati. Če bi meritve pokazale, da se vodonosnik obnavlja dovolj hitro, bi lahko moč elektrarn povečali. Še bolj zanimivo je, da so začetne meritve na lokaciji v Benediktu v Slovenskih goricah pokazale, da obstaja velika verjetnost za obstoj še enega termalnega polja z nekaj stokrat večjimi zalogami energije kot pri Termal II v globini 1850 m.

Geotermalne elektrarne prinašajo kar nekaj prednosti


Geotermalne elektrarne za lokalne prebivalce nimajo negativnih posledic, saj ne potrebujejo nikakršne infrastrukture z izjemo daljnovodov, ki pa bi bili pri več manjših elektrarnah, ki jih narekuje narava geotermalne energije, precej neproblematični. Nasprotno prinašajo kar nekaj prednosti, v prvi vrsti delovna mesta. Izrabljena voda iz elektrarne pred svojim povratkom v podzemlje vsebuje precej energije, ki se jo lahko uporabi za ogrevanje stavb, kar bi še dodatno zmanjšalo porabo elektrike v zimskih mesecih, ko je ta največja. Dodatno se z ogrevanimi rastlinjaki odpira možnost za razvoj kmetijstva in večjo samooskrbo. Nenazadnje pa bi tudi geoinženirji, ki so ob zapiranju rudnikov in premogovnikov v zadnjih petdesetih letih izgubil večji del poklicih izzivov v industriji, lahko ponovno pripomogli k napredku naše energetike.

Še kar nekaj je neznank, a gre za eno od možnosti za energetsko pluralnost


V primerjavi s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem je tudi investicija skoraj zanemarljiva. Za 10 milijard evrov bi lahko zgradili kakšnih 500 manjših geotermalnih elektrarn s skupno močjo 3,5 GW. Razmerje med ceno izgradnje in nazivno močjo jedrske elektrarne je okrog $6000/kW. Malo cenejše so termoelektrarne na premog $3500–3800/kW. Geotermalna elektrarna je z $2800/kW najcenejša rešitev.

Geološka aktivnost v podzemlju naše domovine je bila v preteklosti že večkrat razlog za potrese in ogromno škode. Hkrati je potresna ogroženost Krškega polja glavni problem naše jedrske elektrarne. Tokrat nam lahko toplota iz podzemlja privarčuje precej denarja in nam zagotovi še en brezogljični energetski vir. Sicer je na tej poti še kar precej ovir in veliko neznank, saj geotermalnih vodonosnikov ne poznamo dovolj dobro. Čas bi bil za kakšno večjo geološko raziskavo, ki bi dala vsaj del potrebnih odgovorov. Že v preteklosti se je pokazalo, da ni dobro staviti zgolj na enega konja. Verjetno je rešitev za slovensko energetiko v energetski pluralnosti, ki pa jo lahko projekt JEK 2 zaradi svoje velikosti ogrozi.

Avtor prispevka je mag. Krištof Bajt.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00