Od osamosvojitve do danes Slovenija daje 8-krat več za plače v javnem sektorju in ima 16-krat več (pod)zakonskih predpisov

Uredništvo
3

“Birokracija duši razvoj!” trdijo v SDS in zahtevajo sklic izredne seje za zmanjšanje birokratizacije v Sloveniji.

Zahtevo so podkrepili z analizo iz javno dostopnih statistik, ki ponuja nekaj šokantnih dejstev. Slovenija se je v zadnjih 25 letih strahovito zbirokratizirala, javni sektor je postal večji zaposlovalec od zasebnega, primerljive države pa se razvijajo uspešneje od nas.

V komentarju uredništva ugotavljamo, da je SDS tokrat zadel v srčiko problema Slovenije.

birokra66“Imamo znatno večje potenciale za doseganje gospodarske rasti in za nova delovna mesta, le slišati je potrebno to, kar že leta opozarjajo državljani, gospodarska in kmetijska  združenja,” so besede, s katerimi so poslanci SDS Suzana Lep Šimenko, Tomaž Lisec, mag. Marko Pogačnik in Franc Breznik napovedali zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o “odpravi administrativnih ovir in za zmanjšanje birokratizacije, ki v Sloveniji dušijo državljane, gospodarstvenike in kmetovalce.”

Pri tem pa je pozornosti vredna analiza, s katero so podkrepili nujnost tovrstne parlamentarne razprave.

Hiperinflacija zakonov in predpisov

Število zakonov je v Sloveniji naraslo iz 357 v letu 1991 na 830 v letu 2016, podzakonski predpisi pa je danes kar 21-krat toliko kot ob osamosvojitvi  (od 872 takrat do 18.988 danes).

Zadnji dosežek slovenske birokratizacije, ki je sprožil nekaj zgražanja, predvsem pa posmeha, je pravilnik o kajmaku, ki ga Ministrstvo za kmetijstvo ta čas pripravlja z namenom, da bomo Slovenci vedeli, kaj je pravi, pristni kajmak.
zakonski-predpisi2

Masa za plače v javnem sektorju se je v tem tisočletju podvojila

Strm porast pa so v minulih letih beležili tudi stroški za zaposlene v javnem sektorju.

Delovno aktivno prebivalstvo v javnem in zasebnem sektorju (klik za povečavo)
Delovno aktivnega prebivalstva je po novem več v javnem kot zasebnem sektorju (klik za povečavo)

Medtem ko se je BDP na prebivalca v Sloveniji od leta 1995 do danes približno podvojil, za plače zaposlenih v javnih službah dajemo približno štirikrat toliko kot istega leta in osemkrat toliko kot smo dajali ob osamosvojitvi.

Za plače zaposlenih v javnem sektorju, skupaj s prispevki delodajalcev (ministrstva, občine univerze, šole, bolnišnice…), smo leta 1992 namenjali 465 milijonov evrov, leta 2000 1 milijardo in 850 milijonov, lani pa kar 3 milijarde in 786 milijonov evrov, oziroma okrog 9,2 odstotka BDP.

masa-place-javni-sektor


Slovenija gospodarsko napredovala, ampak …

“Poudarjamo, da je Slovenija od osamosvojitve dosegla ogromen gospodarski napredek in izredno povečala blaginjo,” pišejo v SDS. A v isti sapi opozarjajo, da bi bil gospodarski napredek oziroma povečanje blaginje lahko bistveno višji.

Slednje dokazuje primerjava z Višegrajskimi in Baltskimi državami, ki so imela slabši gospodarski položaj v času prehoda iz socialističnega v tržno gospodarstvo, v zadnjih letih pa Slovenijo dohitevajo oziroma celo prehitevajo.

Na Domovini smo tovrstnim primerjavam namenili že serijo člankov, tokrat pa je mordazanimivo izpostaviti napredek primerljivih držav glede kupne moči na prebivalca.

Spodnji graf tako prikazuje, kako so se od leta 2004 do 2015 glede na povprečje kupne moči v EU odrezale Slovenija, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovaška.

kupna-moc-izbrane-drzave3Slovenija je po kupni moči na prebivalca med navedenimi državami še vedno druga, a je za razliko od ostalih njen trend v zadnjih letih negativen, rahlo se obrača šele zadnje obdobje.

To je še dokaz več škodljivega slovenskega (ne)odziva na krizo, sploh če k temu prištejemo še visok javni dolg, ki je pri tem nastal, in je mnogo višji kot v primerljivih državah.

javni-dolg

SDS med drugim predlaga:

ukinitev davčnih blagajn, pavšalno obdavčitev, poenostavitev prostorske zakonodaje, konkurenčna trošarinska politika, prožno delovno zakonodajo, ukinitev birokratskih nesmislov kot so davčne blagajne, vrednotnice, prevoznice, zmanjšati število dovoljen za organizacijo manjših prireditev itd.

Nemški podjetniki izjemno kritični do slovenskega poslovnega okolja

ucinkovitost-javne-upraveSDS v svojem predlogu izredne seje navaja še rezultate  ankete o poslovnem okolju, ki je bila 2015 izvedena med nemškimi podjetniki, ki delujejo v Sloveniji.

Kot pišejo, se je v zadnjih letih razvil negativen trend pri ocenjevanju nemških podjetij na področju davčnih obremenitev, davčnega sistema in uprave, administrativnih ovir, dostopa do javnih sredstev, pravne varnosti in javnega naročanja.

Desna grafa (klik za povečavo) kažeta na izrazito nezadovoljstvo nemških poslovnežev z učinkovitostjo javne uprave in davčnim sistemom v Sloveniji.

Pričakovanja nemških podjetij, ki investirajo v Sloveniji ali za to izkazujejo potencialni interes, so naslednja:
· zmanjšanje davčnih obremenitev plač,
· odprava birokratizacije,
· deregulacija države in gospodarstva,
· fleksibilnost delovnega prava,
· zmanjšanje javnega dolga in prestrukturiranje državnega proračuna ter
· nadaljevanje in zaključitev procesa privatizacije. 
Se SDS vrača k pristopu izpred volitev 2004?

Bližje kot so volitve, bolj se Slovenska demokratska stranka od večnih ideoloških prepirov usmerja k vsebinskim programskim rešitvam, kar je nedvomno vzpodbudno za vsebinsko razpravo o vizijah prihodnjega razvoja Slovenije, ki jo v predvolilnem času potrebujemo bolj kot karkoli drugega.

Predstavili so že svoje rešitve za pravosodje, gospodarstvo, tokrat prihajajo s predlogi za zmanjšanje birokratizacije, s čemer so zadeli v srčiko problema te države.

Njihova diagnoza je lucidna, ukrepi pravi. Potrebna je zgolj še večina za njihovo uresničitev.

Preusmeritev pozornosti od ideoloških k vsebinskim temam pa ponovno pokaže na programsko ujemanje nekdaj zavezniških pomladnih strank, ki so jih vasezagledanost, egoizem, želja po moči, nadvladi in druge sicer zelo človeške lastnosti posameznikov potisnile daleč vsaksebi.

Škoda, saj ravno zaskrbljujoče primerjave s konkurenčnimi državami kažejo, da Slovenija tovrstno programsko zavezništvo potrebuje bolj kot kadarkoli prej. Predvsem pa nove, neobremenjene, sposobne ljudi, ki jih v teh strankah ne manjka in so voz sposobni potisniti v boljše čase za našo domovino.

Zanimivo, ampak ob predstavitvah programskih rešitev SDS Janševega obraza v ospredju ni opaziti. Če je to prvi znak nove strategije zaslužnega predsednika, da vse več prostora prepušča strankinemu človeškemu potencialu, je to nedvomno korak v pravo smer.

Koliko je ta usmeritev, ki spominja na zlato obdobje stranke pred zmago leta 2004 resnična, trdna in odločna, pa bo pokazal čas.

3 KOMENTARJI

  1. “Medtem ko se je BDP na prebivalca v Sloveniji od leta 1995 do danes približno podvojil, za plače zaposlenih v javnih službah dajemo približno štirikrat toliko kot istega leta in osemkrat toliko kot smo dajali ob osamosvojitvi.”
    “Za plače zaposlenih v javnem sektorju, skupaj s prispevki delodajalcev (ministrstva, občine univerze, šole, bolnišnice…), smo leta 1992 namenjali 465 milijonov evrov, leta 2000 1 milijardo in 850 milijonov, lani pa kar 3 milijarde in 786 milijonov evrov, oziroma okrog 9,2 odstotka BDP.”
    Iz omenjenih podatkov je zlahka mogoče pojasniti, zakaj se izvršna in zakonodajna oblast v RS bojita zaposlenih in sindikatov v javnem sektorju ter ga nenehno protežirata in z različnimi predvolilnimi “bonbončki” podkupujeta na škodo neenakopravnim in izkoriščanim v zasebnem sektorju.
    Delavci v javnem sektorju so namreč najbolj zanesljivi rezervat zvestih volivcev vladajoče leve tranzicijske “elite”, najbolj trdno jedro volivcev “stabilnosti” in “statusa quo”, se pravi srdite obrambe doseženih družbenih nesorazmerij in nepravičnosti, ter tudi najzvestejša opora vladajoče kleptokracije v obrambi slovenske družbe pred resnično demokratizacijo, vladavino prava, evropeizacijo, nujno nadaljnjo privatizacijo ter bistveno večjo odprtostjo domačim in tujim podjetniškim pobudam in vlaganjem kapitala. Delavci v javnem sektorju so tudi najbolj naivno zlorabljeni borci totalitarne ideološke vojne vladajočih proti zasebnim pobudam v zdravstvu, šolstvu, socialnem sektorju itd., zaradi česar ostaja in postaja RS ena najmanj konkurenčnih držav na področju gospodarskega razvoja in družbenega blagostanja med članicami EU.

  2. In potem bodo svizci ustanovili posebno komisijo za oceno stanja in vanjo na novo zaposlili 5 oseb na posamezno upravno enoto in poiskali svetovalne usluge specialnega zavoda zunanjega neodvisnega strokovnjaka iz družinskega debla aktualnih politikov.

  3. Javni delavci, se vam ne zdi, da podpirate prikrit samomor lastne duše s tem, ko podpirate ta pokvarjen nečloveški birokratski aparat ? Na volitvah volite spremembe, tudi spremembe v javnem sektorju !
    Tisti, ki boste po reformi ostali tam, boste z večjim veseljem hodili na delo, in za večji zaslužek.
    Umor birokratizacije pa bo odprl kvalitetna in boljše plačana delovna mesta tudi ostalim, preostalim iz javnega sektorja in drugim . Vklopite razum, za vas same in za vaše družine gre !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime