Ob 110. obletnici začetka bojev ob Soči: »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla«
Hvalnica Soči, ki je verjetno najbolj znana pesnitev goriškega slavčka Simona Gregorčiča, je bila prvič objavljena leta 1879 v Stritarjevem Zvonu. Številni v njej vidijo srhljivo napoved prve svetovne vojne in krvavih bojev ob Soči, do česar je prišlo četrt stoletja kasneje.
Prva svetovna vojna (1914–1918) oziroma velika vojna, kot jo poimenujejo mnogi zgodovinarji, je za sabo pustila ogromno opustošenje, več kot deset milijonov mrtvih, zraven pa še nekaj milijonov ranjenih, pohabljenih ali tako in drugače zaznamovanih vojakov. Šlo je za prvi globalni spopad v človeški zgodovini, ki je zaznamoval na milijone ljudi. K temu so precej »pripomogli« najnovejši izsledki sodobne znanosti in tehnike (letala, tanki, strojnice, plin), ki so postali pravi stroji za ubijanje. Podoba sveta, kot so jo poznali, razlagali in ustvarjali, je naglo izginjala.
Izoblikovala sta se dva tabora: centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija). Vojna se je sicer začela z bliščem, strumnim korakanjem ter bobnečimi koračnicami, nadaljevala pa s trpljenjem v blatu strelskih jarkov. Navdušenje za boj je kmalu splahnelo ter se prevesilo v boj za preživetje številnih mladih in manj mladih mobiliziranih vojakov.
Začetek vojne
Začelo se je z usodnim strelom na Vidov dan v Sarajevu, 28. junija 1914. Čez dober mesec je bil svet v vojni. Mlad gimnazijski absolvent srbskega rodu Gavrilo Princip se v tistem trenutku verjetno ni zavedal posledic usodnega strela iz njegovega revolverja Browning.
Kmalu po začetku je vojna zaobjela več kot deset držav, do konca vojne jeseni 1918 jih je v vojaških spopadih sodelovalo že 28. Neposredno ali posredno je bila v boje vključena poldruga milijarda zemljanov ali tri četrtine skupnega svetovnega prebivalstva, vojaški spopadi so se razširili na štiri milijone kvadratnih kilometrov kopenskih prostranstev. Sovražnosti so potekale na treh kontinentih: v Evropi, Afriki in Aziji.
Preberite tudi nadaljevanje.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
4 komentarjev
Andrej Muren
Tisti, ki danes v Sloveniji govorijo, da Slovenija ne potrebuje vojske, ampak je treba graditi šole in bolnice (koliko so jih zgradili po letu 1992? - 0), ob vseh izkušnjah, ki jih imamo s sosedi, zlasti Italijo, so veliki neumneži. Ali pa so plačani italijanski agentje, lahko tudi ruski, če so levičarji.
Anton Vidmar
Ne vem,zakaj stalno graditi šole in stanovanja,saj je Slovencev vedno manj.
Mefisto
Anton Vidmar, saj jih ne gradijo za Slovence!
Anton Vidmar
Težki in dolgotrajni boji,dokler ni prišel takrat polkovnik Rommel s 3000 nemškimi vojaki in nagnal Lahe daleč v notranjost Italije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.