Novonastala Kmečka iniciativa ugotavlja, da je ministrica že požrla večino obljub. Sindikalist Medved pravi, da so nestrpni.

Več tednov po odpovedani kmečki stavki, ko se je šest nevladnih organizacij pogodilo z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, da še vedno verjame njenim obljubam o ureditvi 37 protestnih zahtev, ki so jih navedle, je s terena še vedno mogoče slišati glasove nezadovoljstva, da zlasti Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenija za slovenskega kmeta ne naredita dovolj. Prst so nekateri usmerili v Romana Žvegliča in Antona Medveda, češ da se Golobovi vladi ne upata zameriti in niti zdaj, ko obljube ostajajo neuresničene, ne povzdigneta glasu. Iz tega nezadovoljstva je že vzniknila tudi nova vseslovenska t.i. Kmečka iniciativa, ki ima svoje predstavnike po vsej državi in šteje že prek 2000 članov.

Od 37 stavkovnih zahtev v Kmečki iniciativi opozarjajo, da tudi najpomembnejše ostajajo neuresničene. Za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) je izključitev iz obdavčitve po njihovih trditvah še vedno v zraku. Ne prepriča jih namreč, da je vlada šele pred dvema tednoma kmetom poslala poziv za imenovanje dveh predstavnikov v delovno skupino. Jezi jih tudi umeščanje izgradnje vodne infrastrukture, saj so se z vlado dogovorili, da Ministrstvo za naravne vire in prostor do 31. marca pripravi protokol, kako se bo postopalo v primerih izgradnje suhih zadrževalnikov, torej vse od umeščanja do same gradnje.

Vzniknili so spontano

Kmetom je bilo ob tem zagotovljeno, da bodo vse postopke, dokler protokola ni, ustavili, a se to po navedbah posameznih kmetov ni zgodilo, saj občine nadaljujejo s postopki. Takšen primer je najbolj odmeval na celjskem, ko so se lokalni lastniki zemljišč uprli v Občini Šentjur, kjer je tamkajšnji župan župan Marko Diaci nekaterim poslal obvestila o možnosti razlastitve, če ne privolijo v prodajo (zamenjavo) svoje zemlje. Iz njihovega upora proti suhemu zadrževalniku se je rodila Kmečka iniciativa; njeno maslo so številni kmečki punti, ki smo jih po državi videli januarja in februarja, ko sta Roman Žveglič in Anton Medved zagotavljala, da razlogov za protest (še) ni.

»Gre za odgovor na probleme kmetijstva v Sloveniji, prvi problem je bil pač vodni zadrževalnik, fantje pa smo se skupaj zbrali, ker nismo videli možnosti, da bi kot posamezniki proti državi in občini uspeli,« razlaga Boštjan Slemenšek, neuradni vodja iniciative, ki vztraja, da čeprav so se organizirali po vseh slovenskih regijah, uradnega vodje nimajo.

Ker da so med seboj enakopravni in se sproti dogovarjajo, kakšne ukrepe je smiselno sprejeti. »Naše stanovske organizacije v primeru zadrževalnika niso zagovarjale kmeta, morali smo narediti svojo pot. Danes nas je že dvakrat večje število, kot je ljudi v sindikatu,« pravi Slemenšek, ki meni, da so že uspeli kmečke nevladne organizacije »spodbuditi« do te mere, da se zadeve premikajo. Kako se nameravajo v bodoče organizirati, je še v zraku, so pa v iniciativi trdno prepričani, da bo potrebno kmetijstvo konstruirati na novo, saj Slovenija ne more biti konkurenčna v Evropski uniji na področju skupne kmetijske politike.

Imajo argumente, da bi morale biti zaradi razdrobljenosti in njihovih nedostopnih lokacij slovenske kmetije iz številnih ukrepov izvzete. »Naše argumente želimo zagovarjati v evropskem parlamentu, da želimo hoditi po svoji zemlji,« še dodaja Slemenšek, ki opozarja, da kmetje ne želijo protestirati, a da je bil zadnji sporazum s kmetijsko ministrico narobe zastavljen. Pravi, da so zahteve kmetov po točkah zbirali prav v iniciativi po vsej državi, a da se vsebina na obeh pristojnih ministrstvih ob pasivni drži kmečkih organizacij hitro spreminja. »Točke se pravzaprav dotikajo zgodbe točno določenega kmeta, ki živi nekje v Sloveniji.« Sicer so se v iniciativi sprva strinjali, da se vseslovenski kmečki protest odpove, a da če bo šlo tako naprej, da ga bodo »morali organizirati sami«.

KOPOP okoljski ukrepi in OMD plačila zaradi omejitev dejavnosti

Tako so kmete zmotile tudi sprememba uredbe o pravilih pogojenosti. Vse od začetka pogajanj z ministrico Matejo Čalušič naj bi se uredba tedensko spreminjala, zato pravijo, da je nemogoče slediti vsem spremembam. Dogovori niso vneseni v uredbo, očitajo tudi slabo komunikacijo z deležniki. Pred dvema tednoma se je že začela kampanja vnosa zbirnih vlog, številne kmetije pa ob tem še vedno ne poznajo vseh pogojev.

V kmečki iniciativi bentijo tudi nad ustno obljubo o dodatnih 100 milijonih evrov, ki jih je v okviru izvajanja politike KOPOP (kmetijsko-okoljskih podnebnih ukrepov) obljubila ministrica – in požrla. Kmetom je bilo zagotovljeno, da za zagotavljanje dovolj sredstev za izvajanje KOPOP ne bo prerazporeditev znotraj ovojnice.

Sedaj pa ministrstvo navaja, da bo sredstva zagotovilo znotraj ovojnice skupne kmetijske politike, kar pa po mnenju Kmečke iniciative ni pošteno, saj se po njihovo s tem jemlje enim in daje drugim kmetom.

Redna in takojšnja izplačila ukrepov iz skupne kmetijske politike naj bi prav tako stala, čeprav je vodstvo agencije za kmetijske trge zagotavljajo drugače. V Kmečki iniciativi navajajo, da so kmetje zaradi neizplačil v velikih stiskah in primorani zmanjševati proizvodnjo. Močno je pri teh kmetih ogrožen tudi začetek sezone zaradi nakupa semen, gnojil, sadik in sredstev za zaščito. Zamik izplačil po njihovem mnenju kaže nespremenjen, mačehovski odnos države do kmeta. Vsaj 300 kmetij naj do sredine aprila še ne bi prejelo OMD izplačil, medtem ko jih več kot 2000 še ni prejelo prvega dela neposrednih plačil.

Sindikat: nestrpni so

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved vse te očitke zanika. Kot je povedal za Domovino, so kmetje, zbrani v Kmečki iniciativi, preveč nestrpni, medtem ko se predstavniki kmečkih nevladnih organizacij trudijo iztisniti čim več iz sporazuma z vlado. Medved nam je potrdil, da se bodo s predstavniki obeh pristojnih ministrstev za skupno mizo znova srečali v četrtek ali petek, ko bodo podrobneje pregledali, kje so s svojimi zahtevami.

Medved sicer pravi, da se številne zahteve že uresničujejo, a da ne gre vse čez noč, kot bi nekateri želeli. V delovno skupino so pred tremi tedni na poziv ministrstva imenovali dva svoja predstavnika, zakon o dohodnini naj bi »odprli« v maju, kar se tiče obljubljenih 100 milijonov evrov v okviru KOPOP ukrepov pa naj bi bil na mizi dogovor, da v kolikor ne bi bilo novih vstopov, bi ostali ukrepi iste vrednosti, a se bodo lahko vključili tudi tisti kmetje, ki se lani za KOPOP ukrepe niso odločili. S tega vidika pa bodo vsi ukrepi KOPOP izplačani po 15 odstotkov nižji vrednosti na račun tistih, ki se bodo na novo vključevali. V sindikatu sicer nove vstope v KOPOP ukrepe pozdravljajo, ker je varovanje narave ključnega pomena za prihodnost kmetijstva in ker je bil kmet v preteklosti vedno prvi, ki je varoval naravo.

Po naših informacijah je sicer agencija za kmetijske trge do danes že izplačala okrog 98 odstotkov OMD izplačil, prav tako 98 odstotkov neposrednih plačil, agencija pa je dala tudi zagotovila, da bo denar prejelo preostalih 278 kmetov, ki nima urejenega dedovanja in nakazil še niso prejeli.

Po naših informacijah imajo nekateri kmetje težave tudi s pogojenostjo, nekateri naj bi bili že tudi petkrat pozvani, naj odpravijo napake, pa tega niso storili.

In čeprav so svoje obljube o izplačilih na agenciji letos trikrat »požrli«, češ, da imajo nov računalniški program in da je potrebno podatke ročno vnašati (zato se je rok izplačil prestavljal z 31.1. najprej na 23.3. in pozneje na 31.3.) nekateri niso prejeli še niti evra. So pa na agenciji zagotovili, da denar imajo in da bodo izplačila naslednje leto potekala po standardnem postopku.

Zbornica: ne nagajajmo drug drugemu

Medved ostaja zmeren optimist, da bo ministrica izpolnila čim več od 37 danih zavez, hkrati pa priznava, da člani zaupanja vanjo zaradi preteklih izkušenj nimajo. »A bili bi naivni, če bi pričakovali, da se bodo v tako kratkem času uredile vse zahteve,« pravi Medved, ki največjo težavo še vedno vidi v slovenski uredbi o obvoznih pasovih ob potokih, kjer je prepovedano gnojiti. Ta pas je v Sloveniji za potoke prvega reda širok 15 metrov, drugega reda pa 5 metrov, medtem ko je v Evropski uniji pas širok zgolj 5 oziroma 3 metre. Na drugi strani kmetje zahtevajo, da se jih iz evropske zakonodaje izvzame pri štiriodstotni obvezni prahi (na 100 hektarjev zemljišča mora kmet pustiti 4 hektarje, da se zarastejo in postanejo naravni habitat za živali), saj so slovenske kmetije majhne in razdrobljene, pogosto tudi zaradi nedostopnega terena. V sindikatu ocenjujejo, da bi se z obvezno praho pri nas izgubilo okrog 4000 hektarjev.

Tako Anton Medved kot Roman Žveglič v novi Kmečki iniciativi ne vidita nič slabega, saj da je vsaka nova profesionalna organizacija lahko kamenček v mozaiku uspešnih pogovorov z vlado in sama po sebi v  »dobro kmetijstva«. Žveglič, ki pravi, da je na primer njegova zbornica pri suhih zadrževalnikih naredila vse, kar se je narediti dalo, dosegla spremembo zakonodaje, ki je iz tovrstnih postopkov izločila občine, je večkrat zahtevala tudi poročila o vodnih soglasjih načrtovanih projektov na Celjskem. Zato očitkov Kmečke iniciative ne razume, »čeprav jim noben ne preprečuje združevanja in omejuje povezovanja. Če pa bomo drug drugemu nagajali in se obtoževali, namesto se obveščali in si pomagali, ne bomo prišli nikamor«. Žveglič še opozarja, da je uresničevanje 37 kmečkih zahtev plod sodelovanja treh ministrstev, tudi finančnega, in da so s trenutnim napredkom v zbornici zadovoljni.