Zakaj 'stroka' in nevladniki branijo Golobov veterinarski zakon pred Katjo Kokot in Janševo vlado: pogodbe z državo in lepi zaslužki

Žena nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba – Tina Gaber, ki je po selitvi Gibanja Svoboda v opozicijo za nekaj časa popolnoma izginila iz družbenih omrežij, je v zadnjih tednih spet politično aktivna. Vpela se je zlasti v debato okrog novega zakona o veterinarstvu, ki so ga spisali v stranki Resni.ca pod vodstvom poslanke Katje Kokot in ki naj bi se na dnevnem redu poslancev znašel septembra. Gabrova svoje sledilke in sledilce zavaja, da je zakon že sprejet in da je prinesel neugodne spremembe za lastnike domačih živali. Delila je tudi zgodbo levičarske aktivistke o mucki, ki kakor ni prišla do dežurnega veterinarja, ker so to pod Janšo »ukinili«.

Informacijska vojna na družbenih omrežjih ni nekaj novega, Gabrova je preko živali s čustvi ljudmi manipulirala že v času predvolilne kampanje. Na Domovini smo pobližje preverili, kakšna pravila trenutno veljajo na področju dežurstev v veterini po obstoječi zakonodaji in kaj je Janševa vlada že spremenila z novim pravilnikom o veterinarski službi, ki je zdaj identičen tistemu, ki je veljal do leta 2024.

Če ste vsaj občasen uporabnik družbenih medijev in redno preletite medije, bržkone niste mogli mimo »tragične« zgodbe o mucki, ki jo je zbil avto, in katero so najditelji želeli odpeljati k dežurnemu zdravniku, pa tam mucka ni dobila takojšnje oskrbe, ker veterinar ni delal.

Zgodba sledilke, ki jo je delila vplivnica Tina Gaber, gre takole: »Ljudje so obupani, nihče ne dela dežurstva in urgence, vseeno jim je. Če pa, pa mi je bilo rečeno, da šele ob 12. uri, do takrat pa naj žival trpi. Na sprejemnem okencu mi je rekla, da se za takšno situacijo lahko zahvalim Janezu Janši. Sem jim odgovorila, da Katji Kokot pa sploh.«

Druga zgodba govori o okrvavljenem mačku, ki ga je ženska našla ob cesti. Na številki veterinarstva naj bi ji dejali, da začnejo delati šele ob 9. uri. »Tri ure je trpel, da so ga sprejeli in nato zaradi hudih poškodb evtanazirali,« je zapisala.

Ah, zaradi @KokotKatja in @JJansaSDS mucka na veterinarski kliniki niso obravnavali? Hecno, ker trenutno velja dosedanji zakon, o novem bo spet razprava šele jeseni.
Gospa Gaber pa še objavi. 🤣🤣🤣
Same intelektualke! 👍 pic.twitter.com/u1kBsPcFH7

— brutusReloaded (@brutus91101394) August 15, 2026

Ukradli in poškodovali krave

Že uporabniki omrežja X so hitro identificirali avtorico solzavega zapisa, ki ni nihče drug kot Natalija Nedeljko, vodja zloglasnega Društva za zaščito konj, ki je tesno povezano s Tino Gaber in Robertom Golobom.

Natalija Nedeljko je javnosti najbolj poznana po tem, da je bila vpletena v protipraven in brutalen odvzem živine družini Možgan iz Leskovca pri Krškem. Nedeljkova je takrat namreč družino prijavila veterinarski inšpekciji, ker se ji je zdelo, da krave na kmetiji niso ustrezno rejene in da nimajo ustrezne zaščite pred dežjem. 

Veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic (mama levičarske aktivistke Sare Štiglic, ki je na shodu za življenje pred dvema letoma pulila zastavice in jo je še predsednica Nataša Pirc Musar pod pritiski nagnala iz svojega kabineta) je družini takrat zasegla kar 24 dobro rejenih kraj, postopek pa je potekal brez ustrezne prave podlage. Krave so bile ob odvzemu poškodovane, eno so dali v oskrbo tudi zloglasni Nedeljkovi iz Društva za zaščito konj. Ko so bile ugotovljene nepravilnosti in se je Štigličeva znašla v disciplinskem postopku in je prejela opomin pred odpovedjo, so krave vrnili, shujšane in poškodovane, družina pa je prejela odškodnino.

Natalija Nedeljko je bila vpletena v protipraven in brutalen odvzem živine družini Možgan iz Leskovca pri Krškem.

Vse to se je dogajalo v času spreminjanja zakonodaje na področju zaščite živali, ko je Tina Gaber pritiskala na premierja, naj se znebi tedanje kmetijske ministrice Irene Šinko, ki je nestrokovnostim nasprotovala. Golob je to tudi storil in ministrico ponižal z razrešitvijo v Državnem zboru, ker protestno ni želela odstopiti. Takrat so zakonske spremembe nevladnikom med drugim omogočile 40-urni tečaj, po katerem so lahko prijavljali inšpektorjem domnevne primere mučenja živali. Če inšpektorji niso ugotovili nepravilnosti in nevladniki z ugotovitvami niso bili zadovoljni, so lahko inšpektorje prisilili v ponovno preverbo.

Gabrova preprečila odstrel in spreminjala pravilnike

To ni bila edina sprememba politike Roberta Goloba na področju skrbi za živali zaradi kapric Tine Gaber. Začasno je uspela preprečiti tudi odstrel nutrij ob Ljubljanici in zveri, zlasti medvedov, Golobovi pa so spremenili tudi pravilnik pravilnika o veterinarskih organizacijah, s katerim so vsem veterinarjem, tudi malim zasebnikom, naložili izvajanje stalne pripravljenosti, torej 24 ur na dan, čeprav mnogi za to niso bili ne strokovno usposobljeni niti dovolj tehnično opremljeni, glavna težava pa je bil seveda kader.

Razlika je predvsem v tem, da je bilo po pravilniku Golobove vlade mogoče ambulanto, ki dežurstva ni zagotavljala, zaradi tega kaznovati z inšpekcijsko globo, Janševa pa je julija vrnila staro različico pravilnika, ki je veljala vse do decembra leta 2024. Tako kot je vse potekalo do takrat, poteka tudi zdaj. Iste ambulante, ki so dežurale prej, dežurajo še naprej, tiste, ki niso dežurale, pa tega niso počele niti prej. So pa bile primorane plačevati drugim klinikam, da so nujno službo opravile namesto njih, kar je za mnoge predstavljajo prevelik strošek.

Dejstvo je, da nikogar ne moreš prisiliti v delo, če tega noče oziroma ga ne more opravljati, pojasnjuje za Domovino poslanka Resnice Katja Kokot, ki opozarja, da so veterinarske ambulante zasebne gospodarske družbe, za katere v prvi vrsti velja Zakon o gospodarskih družbah. Vsako podjetje si samo določa svoj delovni čas. Če država zahteva opravljanje javne službe v javnem interesu, mora to urediti z razpisom, ki je ustrezno financiran in ima jasno določene kriterije. Prav to želi Kokotova doseči z zakonom o veterinarstvu, ki bo na klopeh poslancev po koncu parlamentarnih počitnic.

Od junija 2025 do junija 2026, ko je pravilnik prenehal veljati, sicer ni bila izdana nobena kazen, vendar so bili določeni veterinarji zaradi te ureditve v veliki stiski. Veterinarska fakulteta je tem ambulantam po naših informacijah ponujala pogodbe v višini 300 evrov na mesec na veterinarja v zameno za zagotavljanje dežurstva. »To pomeni, da je javna veterinarska klinika, financirana z javnimi sredstvi, zasebnim gospodarskim družbam zaračunavala 300 evrov na mesec za posameznega veterinarja za opravljanje javne službe. Tu se jasno pokaže problematičnost oziroma nezakonitost takšnega stanja. Prav zato je bil pravilnik Golobove vlade ukinjen,« opozarja Katja Kokot.

Javna veterinarska klinika, financirana z javnimi sredstvi, je zasebnim gospodarskim družbam zaračunavala 300 evrov na mesec za posameznega veterinarja za opravljanje javne službe.

Provocirali pri zasebnikih

Za nujno veterinarsko oskrbo je v prvi vrsti odgovorna država. Urediti jo mora tako, da pripravi razpis, ki je financiran iz javnih sredstev in ima ustrezno določene kriterije.

V zakonu stranke Resni.ca se predvideva ureditev sistema po regijah. »Določiti je treba, kje se dežurstvo v javnem interesu izvaja na podlagi koncesije oziroma javno financirane službe in kje se nujna veterinarska oskrba izvaja kot zasebna, povsem tržna dejavnost,« poudarja Kokotova, ki se je zdi izrazito problematično, da posamezniki sredi noči zdaj hodijo provocirat zasebne ambulante, nato pa javno objavljajo, da ponoči nihče ne dela. Konkretno v primeru omenjene mačke so bili v desetih minutah vožnje na voljo štirje dežurni veterinarji. Kokotovo glede na preteklost Društva za zaščito konj ne čudi, da so se spustili na tako nizko raven političnega aktivizma.

Glede zgodbe o povoženem mucku, ki ni dobil veterinarske obravnave. Spodaj navajam 4 ambulante ki so v bližini imele 24 urno službo. Vodja Društva za zaščito konj je NATALIJA NEDELJKO, ki jo poznamo iz zgodbe o odvzetju živine družini Možgan in osebna znanka Goloba in Tine Gaber. pic.twitter.com/nDP5PXGngb

— brutusReloaded (@brutus91101394) August 16, 2026

V primeru omenjene mačke so bili v desetih minutah vožnje na voljo štirje dežurni veterinarji. 

Fakulteta proti spremembam

Novela zakona o veterinarstvu, ki jo je pripravila stranka Resni.ca z veterinarko Katjo Kokot na čelu, je razburila tudi Ožbalta Podpečana, prodekana na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je v intervjuju za Žurnal24 julija opozarjal, da bi bila njena uveljavitev škodljiva. Podpečan sicer redno sodeluje pri pripravi vsebinskih in pravnih podlag za izboljšanje novele zakona o veterinarstvu.

Izjavil je, da zakon Resni.ce ničesar ne rešuje, temveč zgolj zapleta. »Predvsem zato, ker novela v 52. členu zakona, ki naslavlja oziroma opredeljuje veterinarske dejavnosti, briše veterinarsko fakulteto kot organizacijo, ki lahko opravlja veterinarske dejavnosti. To pomeni, da postavlja pod vprašaj pravno podlago za delovanje univerzitetnih veterinarskih klinik in s tem tudi izvajanje kliničnega usposabljanja prihodnjih veterinarjev,« je povedal za Žurnal.

Samo okoli 40 od približno 900 veterinarjev, ki se ukvarjajo z zdravljenjem živali, je iz javnega sektorja, ostali so privatniki.

Podpečan ocenjuje, da je samo okoli 40 od približno 900 veterinarjev, ki se ukvarjajo z zdravljenjem živali, iz javnega sektorja, ostali so privatniki, zato ločitve javne službe od tržne dejavnosti, ki jo naslavlja zakon, ne razume. Podpečan je sicer trdil, da nočne službe delujejo, kar v osnovi drži, vendar ne delujejo vse. Po starem-novem pravilniku veterinarske klinike, ki nočne službe ne morejo zagotoviti, stranke napotijo na tiste službe v bližini, ki te kapacitete imajo.

Dobičkonosen posel

Novela zakona o zaščiti živali, sprejeta pod Golobova vlado, je tudi določila, da prašički ne smejo biti kastrirani brez uporabe analgetika. Tudi glede tega je bilo veliko dilem in razprav med rejci, saj je kastriranje brez analgezije in anestezije prepovedano od začetka letošnjega leta. V praksi se zakon ne izpolnjuje tako kot je napisan, saj rejci uporabljajo zgolj mazilo in nato kastrirajo pujske.

Prav na Veterinarski fakulteti so vse velike prašičerejske sisteme usposobili, da izvajajo kastracije z uporabo analgetika in anestezije. Podpečan pravzaprav govori o tečajih za kastracijo pujskov, namenjenih kmetom: cena takšnega usposabljanja znaša približno 400 evrov in DDV, država pa kmetu v celoti povrne strošek usposabljanja. To pomeni, da je z zakonom urejeno neposredno državno financiranje teh usposabljanj. Med izvajalci oziroma predavatelji je tudi Ožbalt Podpečan. Do zdaj je bilo iz tega naslova izplačanih približno 44.000 evrov.

Z zakonom je urejeno neposredno državno financiranje teh usposabljanj. Med izvajalci oziroma predavatelji je tudi Ožbalt Podpečan.

Pri tem je zanimivo tudi, da je bila tarifa za predavanja določena na ravni, ki se približno pokriva z zneski, ki jih zagotavlja država. Zato se postavlja vprašanje, komu je dejansko v interesu, da se sedanji sistem ohranja, in koliko gre pri nasprotovanju spremembam za vprašanje dobrobiti živali ter koliko za vprašanje financiranja in obstoječih ekonomskih interesov.

Rejci vedo povedati, da Podpečan kot nekdanji šef Veterinarske zbornice kastracijam pujskom nikoli ni nasprotoval, čuteč pa da je postal šele v zadnjem obdobju, ko je fakulteta dobila dober posel.

Katja Kokot se kljub vsemu Tini Gaber zahvaljuje za publiciteto, ki jo je deležna zaradi svojih zakonskih predlogov: »Jaz bi se v prvi vrsti zahvalila gospe Gaber. O veterini in dežurni službi se namreč tako na glas ni govorilo že zadnjih 20 let. Če je kaj dosegla, je dosegla to, da je tej problematiki zagotovila medijsko pozornost.

Ravno zaradi tega, kar je gospa Gaber izpostavila, je treba sprejeti novelo zakona o veterinarstvu. Trenutna ureditev namreč zasebnim gospodarskim družbam preprosto vsiljuje izvajanje neke javne službe, brez razlikovanja in brez povračila stroškov, kar tako povprek.« Razlog za nasprotovanje veterinarske fakultete pa vidi zgolj v tem, da izgubi del financiranja prek zgoraj omenjenih pogodb.

Kokotova je sicer kritična tudi do novega vodstva veterinarske zbornice, ki po njeno vse, odkar je bil zakon vložen v obravnavo, svojim članom ne želi poslati predloga zakona, prav tako ne želi sklicati sestanka. Poslanka krivi lobije, ki varujejo svoj posel.

Podpečan kot nekdanji šef Veterinarske zbornice kastracijam pujskom nikoli ni nasprotoval, čuteč je postal v zadnjem obdobju, ko je fakulteta dobila dober posel.