Novi evropski azilni sporazum: sprejmite migrante ali plačajte 20.000 evrov po osebi

POSLUŠAJ ČLANEK
21 držav EU je sprejelo sporazum, ki so ga označile za "zgodovinskega" in s katerim bodo prvič po dolgih letih spremenile način obravnave in premestitve prosilcev za azil na celini.
Če bo pakt uspel v zaključnih pogajanjih z Evropskim parlamentom, bo morda spremenil podobo evropskih migracij. Boj in spremembe so neizogibni, nihče pa ni prepričan, kako bo potekala sama sprejeta politika.
Sporazum za zdaj vzpostavlja ravnovesje med dvema širokima taboroma: obmejnimi državami, ki želijo več pomoči pri obravnavi prosilcev za azil, in notranjimi državami, ki trdijo, da vse preveč migrantov prihaja v EU in se po njej giblje brez dovoljenja.
O sporazumu bo zdaj razpravljal in ga sprejel Evropski parlament. Če bo celoten sveženj sprejet do junija prihodnje leto, kot je predvideno, se bo začel izvajati dve leti pozneje, leta 2026.
Slovenija je izrazila nekatere zadržke, ki jih bo po mnenju ministra treba upoštevati v končnem dokumentu. Po mnenju ministra Boštjana Poklukarja bi bila cena za opustitev pogajanj previsoka, zato Slovenija podpira okvir za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Na novinarsko vprašanje o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi jih Slovenija morala sprejeti v okviru relokacije, je minister pojasnil, da številke še niso bile predmet resne razprave: "Število ni tako veliko breme, da Slovenija ne bi mogla sprejeti kompromisnega predloga."
Minister Poklukar je v okviru razprave o razmerah na schengenskem območju opozoril na nevzdržne razmere na slovensko-avstrijski meji, kjer Avstrija že osmo leto zapored izvaja nadzor na notranjih mejah. Gre za nesorazmeren in nezakonit ukrep, na kar Slovenija vztrajno opozarja. "Prihaja do prometnih zastojev, do onesnaževanja okolja in do gospodarske škode ... Slovenija ni edina država, ki ima težave pri nadzoru notranjih meja. Verjamem, da bodo tudi druge države podprle moj predlog rešitve, s katero bi začeli reševati te težave in jih postopoma odpravili," je zaključil minister Poklukar v pogovoru za medije.
V skladu z dogovorom bodo morale države na meji uvesti strožji azilni postopek za tiste, za katere menijo, da jih verjetno ne bodo sprejeli. Prav tako bi imele več manevrskega prostora za vračanje zavrnjenih prosilcev.
V drugih primerih bi imele države EU možnost, da sprejmejo določeno število migrantov na leto ali pa vplačujejo v skupni sklad EU. Države EU, ki ne želijo ali ne morejo sprejeti premeščenih migrantov, bi jim pomagale v obliki finančne podpore v višini 20.000 EUR na osebo.
Zagovorniki sporazuma ga pozdravljajo kot ustvarjalno srednjo pot, ki ponuja pomoč mejnim državam, ne da bi druge države dejansko prisilila, da sprejmejo prosilce za azil. Zagovorniki migracij pa se bojijo, da se bo z razširitvijo azilnega preverjanja na meji le povečalo število nehumanih centrov za pridržanje, v katerih bodo ljudje ostajali več mesecev.
"Ti predlogi predstavljajo dva glavna stebra reforme azilnega sistema in so ključni za ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo," je v izjavi sporočila delegacija pod vodstvom švedske ministrice za migracije Marie Malmer Stenergard, ki je predsedovala pogovorom v Luksemburgu. "To je velik dosežek za Evropo," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Poljska, Madžarska, Malta, Slovaška in Bolgarija niso podprle reformnih načrtov.
Uradna Budimpešta je obsodila sporazum, pri čemer je državni sekretar na madžarskem notranjem ministrstvu Bence Retvari obtožil Bruselj, da zlorablja svojo moč in načrtuje, da bo vsako državo v Evropi za vsako ceno spremenil v državo priseljevanja. EU ne priznava, da Madžarska varuje zunanjo mejo EU, in zavrača plačilo ustreznih stroškov v višini 1,5 milijarde evrov, je dejal Retvari, pri čemer je mislil na ograjo, ki jo je Madžarska leta 2015 zgradila na meji s Srbijo.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izjavil, da Varšava ne bo sodelovala pri načrtovani razdelitvi migrantov po Evropski uniji, dan po tem, ko so notranji ministri EU dosegli dogovor o zaostritvi azilnih pravil, vključno z obveznimi kvotami. Morawiecki je dejal, da dokler bo na oblasti njegova konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), "ne bomo dovolili, da bi nam vsiljevali kakršne koli migracijske kvote za begunce iz Afrike, z Bližnjega vzhoda, za Arabce, muslimane ali kogar koli drugega".
Poljska je uspešno obvladovala največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal poljski minister za evropske zadeve Szymon Szynkowski vel Sek in pri tem omenil, da je država sprejela 1,6 milijona vojnih beguncev iz Ukrajine. "Ne bomo sprejeli absurdnih idej, ki se nam vsiljujejo."
Nemška uradna politika sicer podpira dogovor, vendar pa se je vnel notranjepolitični boj. "To ni majhen korak," je v petek v Berlinu dejal tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit, vendar je priznal, da je nekaj grenkega priokusa in sklenjenih kompromisov. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz stranke Zelenih je v pismu parlamentarni skupini svoje stranke dejala, da je bila odločitev "zelo težka zanjo kot zunanjo ministrico, kot članico Zelenih in tudi osebno". Kljub temu meni, da je sporazum pravilen, saj bo izboljšal status quo za številne begunce. Sopredsednica nemške opozicijske stranke Die Linke Janine Wissler pa je v petek v izjavi govorila o "neposrednem napadu na pravico do azila".
V skladu z dogovorom bi novi azilni sistem EU vseboval dve poti: strožji azilni postopek, ki bi se izvajal neposredno na meji in bi lahko vključeval kratko obdobje pridržanja, ter drugi, bolj popustljiv postopek. Predhodni pregled bi določil, kam bo posamezna oseba odšla.
Odločilni dejavnik: ali uradniki menijo, da ima migrant možnost, da bo sprejet ali ne. Tisti, za katere bi menili, da nimajo možnosti za zaščito, bi bili verjetno napoteni na strožjo pot preverjanja za azil. Cilj bi bil, da se vsaka prošnja na meji obravnava v 12 tednih.
Ključna koncesija Bruslja za južnoevropske države pa je, da bodo vlade lahko zamrznile strožji protokol, če bo dosegel določen prag prosilcev. Ta številka naj bi se za EU začela pri 30.000 in naj bi se vsako leto povečevala, dokler ne bi dosegla 120.000. V okviru te številke bi vsaka država določila svoj prag.
Cilj EU bi bil tako po potrebi vsako leto premestiti vsaj 30.000 migrantov znotraj EU, države pa bi se lahko odločile, ali bodo sprejele ljudi ali plačale 20.000 EUR za vsakega migranta, ki ga ne bodo sprejele.
Najbolj pereča tema v pogajanjih pa je bila možnost vračanja migrantov in zavrnjenih prosilcev za azil, saj sta se Nemčija in Italija spopadali do konca. Italija si že dolgo želi več možnosti, kam lahko pošlje zavrnjene prosilce za azil, Nemčija pa temu nasprotuje in trdi, da EU ne more pošiljati ljudi v države, ki ne spoštujejo človekovih pravic.
Končni sporazum je bil večinoma na strani Italije, ki jo je pri tem vprašanju podprlo skoraj 10 držav. Čeprav bo načelo človekovih pravic ostalo na ravni EU, bo vsaka država sama določila, ali zunanja država, kamor vrača migrante, resnično spoštuje mednarodne standarde človekovih pravic.
Med udeleženci pogovorov prevladuje prepričanje, da bo Italija klavzulo uporabila za pošiljanje zavrnjenih prosilcev za azil v Tunizijo, ki je postala priljubljena prestopna postaja za tiste, ki se odpravljajo v Evropo.
Če bo pakt uspel v zaključnih pogajanjih z Evropskim parlamentom, bo morda spremenil podobo evropskih migracij. Boj in spremembe so neizogibni, nihče pa ni prepričan, kako bo potekala sama sprejeta politika.
Sporazum za zdaj vzpostavlja ravnovesje med dvema širokima taboroma: obmejnimi državami, ki želijo več pomoči pri obravnavi prosilcev za azil, in notranjimi državami, ki trdijo, da vse preveč migrantov prihaja v EU in se po njej giblje brez dovoljenja.
O sporazumu bo zdaj razpravljal in ga sprejel Evropski parlament. Če bo celoten sveženj sprejet do junija prihodnje leto, kot je predvideno, se bo začel izvajati dve leti pozneje, leta 2026.
Stališče Slovenije: "Število ni tako veliko breme ..."
Slovenija je izrazila nekatere zadržke, ki jih bo po mnenju ministra treba upoštevati v končnem dokumentu. Po mnenju ministra Boštjana Poklukarja bi bila cena za opustitev pogajanj previsoka, zato Slovenija podpira okvir za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Na novinarsko vprašanje o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi jih Slovenija morala sprejeti v okviru relokacije, je minister pojasnil, da številke še niso bile predmet resne razprave: "Število ni tako veliko breme, da Slovenija ne bi mogla sprejeti kompromisnega predloga."
Minister Poklukar je v okviru razprave o razmerah na schengenskem območju opozoril na nevzdržne razmere na slovensko-avstrijski meji, kjer Avstrija že osmo leto zapored izvaja nadzor na notranjih mejah. Gre za nesorazmeren in nezakonit ukrep, na kar Slovenija vztrajno opozarja. "Prihaja do prometnih zastojev, do onesnaževanja okolja in do gospodarske škode ... Slovenija ni edina država, ki ima težave pri nadzoru notranjih meja. Verjamem, da bodo tudi druge države podprle moj predlog rešitve, s katero bi začeli reševati te težave in jih postopoma odpravili," je zaključil minister Poklukar v pogovoru za medije.
Kaj dogovor sploh prinaša?
V skladu z dogovorom bodo morale države na meji uvesti strožji azilni postopek za tiste, za katere menijo, da jih verjetno ne bodo sprejeli. Prav tako bi imele več manevrskega prostora za vračanje zavrnjenih prosilcev.
V drugih primerih bi imele države EU možnost, da sprejmejo določeno število migrantov na leto ali pa vplačujejo v skupni sklad EU. Države EU, ki ne želijo ali ne morejo sprejeti premeščenih migrantov, bi jim pomagale v obliki finančne podpore v višini 20.000 EUR na osebo.
Zagovorniki sporazuma ga pozdravljajo kot ustvarjalno srednjo pot, ki ponuja pomoč mejnim državam, ne da bi druge države dejansko prisilila, da sprejmejo prosilce za azil. Zagovorniki migracij pa se bojijo, da se bo z razširitvijo azilnega preverjanja na meji le povečalo število nehumanih centrov za pridržanje, v katerih bodo ljudje ostajali več mesecev.
"Ti predlogi predstavljajo dva glavna stebra reforme azilnega sistema in so ključni za ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo," je v izjavi sporočila delegacija pod vodstvom švedske ministrice za migracije Marie Malmer Stenergard, ki je predsedovala pogovorom v Luksemburgu. "To je velik dosežek za Evropo," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Nasprotovanje nekaterih držav
Poljska, Madžarska, Malta, Slovaška in Bolgarija niso podprle reformnih načrtov.
Uradna Budimpešta je obsodila sporazum, pri čemer je državni sekretar na madžarskem notranjem ministrstvu Bence Retvari obtožil Bruselj, da zlorablja svojo moč in načrtuje, da bo vsako državo v Evropi za vsako ceno spremenil v državo priseljevanja. EU ne priznava, da Madžarska varuje zunanjo mejo EU, in zavrača plačilo ustreznih stroškov v višini 1,5 milijarde evrov, je dejal Retvari, pri čemer je mislil na ograjo, ki jo je Madžarska leta 2015 zgradila na meji s Srbijo.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izjavil, da Varšava ne bo sodelovala pri načrtovani razdelitvi migrantov po Evropski uniji, dan po tem, ko so notranji ministri EU dosegli dogovor o zaostritvi azilnih pravil, vključno z obveznimi kvotami. Morawiecki je dejal, da dokler bo na oblasti njegova konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), "ne bomo dovolili, da bi nam vsiljevali kakršne koli migracijske kvote za begunce iz Afrike, z Bližnjega vzhoda, za Arabce, muslimane ali kogar koli drugega".
Poljska je uspešno obvladovala največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal poljski minister za evropske zadeve Szymon Szynkowski vel Sek in pri tem omenil, da je država sprejela 1,6 milijona vojnih beguncev iz Ukrajine. "Ne bomo sprejeli absurdnih idej, ki se nam vsiljujejo."
Nemška uradna politika sicer podpira dogovor, vendar pa se je vnel notranjepolitični boj. "To ni majhen korak," je v petek v Berlinu dejal tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit, vendar je priznal, da je nekaj grenkega priokusa in sklenjenih kompromisov. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz stranke Zelenih je v pismu parlamentarni skupini svoje stranke dejala, da je bila odločitev "zelo težka zanjo kot zunanjo ministrico, kot članico Zelenih in tudi osebno". Kljub temu meni, da je sporazum pravilen, saj bo izboljšal status quo za številne begunce. Sopredsednica nemške opozicijske stranke Die Linke Janine Wissler pa je v petek v izjavi govorila o "neposrednem napadu na pravico do azila".
Drugačen azilni postopek
V skladu z dogovorom bi novi azilni sistem EU vseboval dve poti: strožji azilni postopek, ki bi se izvajal neposredno na meji in bi lahko vključeval kratko obdobje pridržanja, ter drugi, bolj popustljiv postopek. Predhodni pregled bi določil, kam bo posamezna oseba odšla.
Odločilni dejavnik: ali uradniki menijo, da ima migrant možnost, da bo sprejet ali ne. Tisti, za katere bi menili, da nimajo možnosti za zaščito, bi bili verjetno napoteni na strožjo pot preverjanja za azil. Cilj bi bil, da se vsaka prošnja na meji obravnava v 12 tednih.
Ključna koncesija Bruslja za južnoevropske države pa je, da bodo vlade lahko zamrznile strožji protokol, če bo dosegel določen prag prosilcev. Ta številka naj bi se za EU začela pri 30.000 in naj bi se vsako leto povečevala, dokler ne bi dosegla 120.000. V okviru te številke bi vsaka država določila svoj prag.
Cilj EU bi bil tako po potrebi vsako leto premestiti vsaj 30.000 migrantov znotraj EU, države pa bi se lahko odločile, ali bodo sprejele ljudi ali plačale 20.000 EUR za vsakega migranta, ki ga ne bodo sprejele.
Vračanje migrantov glavni spor med Italijo in Nemčijo
Najbolj pereča tema v pogajanjih pa je bila možnost vračanja migrantov in zavrnjenih prosilcev za azil, saj sta se Nemčija in Italija spopadali do konca. Italija si že dolgo želi več možnosti, kam lahko pošlje zavrnjene prosilce za azil, Nemčija pa temu nasprotuje in trdi, da EU ne more pošiljati ljudi v države, ki ne spoštujejo človekovih pravic.
Končni sporazum je bil večinoma na strani Italije, ki jo je pri tem vprašanju podprlo skoraj 10 držav. Čeprav bo načelo človekovih pravic ostalo na ravni EU, bo vsaka država sama določila, ali zunanja država, kamor vrača migrante, resnično spoštuje mednarodne standarde človekovih pravic.
Med udeleženci pogovorov prevladuje prepričanje, da bo Italija klavzulo uporabila za pošiljanje zavrnjenih prosilcev za azil v Tunizijo, ki je postala priljubljena prestopna postaja za tiste, ki se odpravljajo v Evropo.
Izbrano za naročnike:
Ivo Boscarol z nasveti, kako uspeti v podjetništvu. Ter kaj za uspeh zadostuje v Sloveniji.
Sklenite naročnino na Domovino in podprite neodvisno novinarstvo. Obiščite našo naročniško stran.
Povezani članki
Zadnje objave

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
29 komentarjev
irena
A so za Evropo in Slovenijo večji problem migranti ali levičarji (ne liberalci)?
Stajerska2021
Oboji, oboji, Irena. Oboji živijo od tujega dela, to pomeni - zajedalci. SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA.
Stajerska2021
Anomalija EU, da prav vsak migrant, ki pricaplja v EU, pogosto nezakonito, pretežno iz varnih držav, zaprosi za azil.
Azil pomeni za EU breme, saj je te migrante potrebno vzdrževati. Kaj pa varnostno tveganja? 1 % nasilja in kriminala pride v medije, ostalo se pomete pod preprogo.
Kakšen sistem je to, da ne moreš enega migranta vrniti v državo izvora, kjer ni vojne.
Lep primer - Sukičeva se na migranta priklene, da ga ne deportirajo. Golob pa govori o pravni državi? Katero državo ima v mislih?
Moja država ni pravna, dokler to dopušča s podporo politike, leve seveda.
Vdor migrantov je potrebno preprečiti, ne pa migrante razpoprejati. Od leta 2015 nam je kristalno jasno, da asimilacije teh ljudi ni! Same težave in varnostno tveganje.
Če bi državljani EU vedeli, kakšne milijarde se zapravljajo za te "asimilacije", bi bila revolucija. Sicer pa je res, da - na primer v Franciji - so blizu državljanski vojni ravno zaradi nekontroliranih priseljevanj.
Andrej Muren
Že večkrat sem javno izjavil, da naj tisti slovenski levaki, ki se zavzemajo za uvoz ilegalnih migrantov, le-te nastanijo pri sebi doma in jih tudi vzdržujejo. Ko se bo te migrantske golazni dovolj nateplo v Evropo, bo v Bruslju hitro kdo prišel na idejo, da naj se jih razporeja tudi po privatnih stanovanjih. To bo kar obvezna direktiva. In zato moj zgornji predlog.
Kraševka
Štajerka 2021, se p'ridružujem vašemu mnenju.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj en lep - dober dan vse.
Slovenci smo si komaj z velikimi žrtvami naših narodno zavednh prednikov SLOVENCEV
- stvorili to našo edino, malo domovino Slovenijo - tudi kot državo.
SLO parlamentarne stranke naj bodo pozorne na to - migracije tematiko.
Morda bi bilo potrebno obnoviti
TABORE - kakršni so bili protigermanizacijski TABORI po celi Sloveniji
v 19. stoletju.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokirarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd
Realist
Začetek konca Evropske unije.
Friderik
Realist, ja treba bo iztopiti. Ta gadja zalega v Bruslju nas bo še drago stala.
Kraševka
Res VRU Evrope, dejansko pomaga UNIČITI Evropo. Zgleda, da so v Bruslju pristali na "evtanazijo" Evropejcev. Kajti propagirajo splav med mladimi in evtanazijo med starejšimi. Torej, moramo dati PROSTOR tujerodnim...? EU je globoko zabredla. Tihotapci pa mastno služijo. Do sedaj še noben tihotapec ni bil JAVNO pred sodiščem. Verjetno se ti sprehakjajo tudi v EU parlamentu?
Friderik
Ob tej popolnoma nesposobni vladi imamo dve opciji. Ali bomo mastno plačevali po 20 000 za vsakega nesprejetega ali nas bodo preplavili. Glede na to, da vsak prišlek poveča število vzdrževane populacije, torej med upokojence, otroke, nesposobne za delo, smo zares v nezavidljivem položaju. Mimogrede, kako je pa z našim brivcem iz Sirije, ki je njega dni v sočuten jok spravil člane stranke Levica?
MEFISTO
Brico je bil edini pravi begunec, ker je pobegnil, da mu ni bilo teba skrbeti za ženo in tri hčerke.
ales
Poljaki so še edini pameten narod v tej dekadentni EU.
O Slovencih pa nima smisla izgubljati besed. Pogledaš Ljudmilo in ostalo kocbekovsko NSi levičarstvo, in ti je vse jasno. Vse za denar, tudi dušo prodati Satanu, samo da pridemo do cvenka. Da obnavljamo cerkve, zunanji blišč, da se zakrije črna duša t.i. kristjanov. Farizejstvo.
Kosti nedoložno pobitih vpijejo. In Kocbek, ki je prodal slovenski narod partiji, je sokriv za te poboje!
Se gremo medversko srečanje "Mir tebi Evropa, mir tebi Balkan". Kaj pa mir tebi Slovenija?! Sprenevedanje.
Goloba in Musarco so izvolili t.i. kristjani, nedeljniki v prvih klopeh. Farizeji.
Blagoslova ne bo, dokler nedolžno pobitih ne bomo človeško pokopali. In s tistimi, ki takemu pokopu nasprotujejo, dialoga ne more biti.
Friderik
Ales, kako veš, kako so glasovali verniki iz prvih klopi? In zakaj je nekdo, ki po 30 letih enoumja izrablja svojo pravico glasovati po svojem prepričanju, farizej? Ali zato, ker je nekdo obkrožil kandidata xy postane farizej?
Andrej Muren
Tak sporazum je katastrofa za Evropo kot celino, še posebej pa za njene majhne države. Namesto, da bi premišljali kako preprečiti vdor ilegalnih migrantov v Evropo, bi neumneži begunce razporejali po evropskih državah. To je toliko kot povabilo, naj jih čim več pride.
Peter Klepec
V tej debati sta v bistvu dve poante. Prva je, da migranti enostavno obstajajo. Razlogi so tam, od koder prihajajo. Vojna, susa, revscina. S tem se prav resno ne ukvarja nihce. Ker nihce ne ve kaj storiti. Ze zaradi obsega ne. Druga poanta je, da migrantov ni, ker jih nihce noce. Predpostavlja se, da se da meje neprodusno zapreti in potem tudi migranti ne obstajajo vec. Obe perspektivi sta sramota za cloveski um in duha. Da se ne da nic storiti, da bi vsaj drasticno zmanjsali vzroke migracij, je enostavno maloumno, ker je clovestvo sposobno narediti precej vec, samo treba se je zavedat pomembnosti problema. Ta drugi aspekt je se bolj maloumen. Ko so begunci enkrat na meji, realno obstajajo in ni se mozno sprenevedat, da jih ni. Potem je treba odlociti kaj naresti. Opcij je precej, ampak, ce odmislimo « Auschwitz opcije », jih ostane bolj malo - treba jih je nekam nastanit, ali pa jih vrniti tja od koder so prisli. To zadnje izgleda ni izvedljivo.
lukaab
muslimane nagnat ! da se mi ne približuje kdo !
AlojzZ
Naše politike pa pred sodišče zaradi izdaje SLO državljanov.
IgorP
Kristjane nagnati iz vseh delov sveta razen Bližnjega vzhoda in Evrope! Zadovoljen?
Ljubljana
A tega nihce ne komentira...
Vidim da je kuhanje zab.koncano...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.