Novi evropski azilni sporazum: sprejmite migrante ali plačajte 20.000 evrov po osebi

21 držav EU je sprejelo sporazum, ki so ga označile za "zgodovinskega" in s katerim bodo prvič po dolgih letih spremenile način obravnave in premestitve prosilcev za azil na celini.

Če bo pakt uspel v zaključnih pogajanjih z Evropskim parlamentom, bo morda spremenil podobo evropskih migracij. Boj in spremembe so neizogibni, nihče pa ni prepričan, kako bo potekala sama sprejeta politika.

Sporazum za zdaj vzpostavlja ravnovesje med dvema širokima taboroma: obmejnimi državami, ki želijo več pomoči pri obravnavi prosilcev za azil, in notranjimi državami, ki trdijo, da vse preveč migrantov prihaja v EU in se po njej giblje brez dovoljenja.

O sporazumu bo zdaj razpravljal in ga sprejel Evropski parlament. Če bo celoten sveženj sprejet do junija prihodnje leto, kot je predvideno, se bo začel izvajati dve leti pozneje, leta 2026.

Stališče Slovenije: "Število ni tako veliko breme ..."

Slovenija je izrazila nekatere zadržke, ki jih bo po mnenju ministra treba upoštevati v končnem dokumentu. Po mnenju ministra Boštjana Poklukarja bi bila cena za opustitev pogajanj previsoka, zato Slovenija podpira okvir za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Na novinarsko vprašanje o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi jih Slovenija morala sprejeti v okviru relokacije, je minister pojasnil, da številke še niso bile predmet resne razprave: "Število ni tako veliko breme, da Slovenija ne bi mogla sprejeti kompromisnega predloga."

Minister Poklukar je v okviru razprave o razmerah na schengenskem območju opozoril na nevzdržne razmere na slovensko-avstrijski meji, kjer Avstrija že osmo leto zapored izvaja nadzor na notranjih mejah. Gre za nesorazmeren in nezakonit ukrep, na kar Slovenija vztrajno opozarja. "Prihaja do prometnih zastojev, do onesnaževanja okolja in do gospodarske škode ... Slovenija ni edina država, ki ima težave pri nadzoru notranjih meja. Verjamem, da bodo tudi druge države podprle moj predlog rešitve, s katero bi začeli reševati te težave in jih postopoma odpravili," je zaključil minister Poklukar v pogovoru za medije.

Kaj dogovor sploh prinaša?

V skladu z dogovorom bodo morale države na meji uvesti strožji azilni postopek za tiste, za katere menijo, da jih verjetno ne bodo sprejeli. Prav tako bi imele več manevrskega prostora za vračanje zavrnjenih prosilcev.

V drugih primerih bi imele države EU možnost, da sprejmejo določeno število migrantov na leto ali pa vplačujejo v skupni sklad EU. Države EU, ki ne želijo ali ne morejo sprejeti premeščenih migrantov, bi jim pomagale v obliki finančne podpore v višini 20.000 EUR na osebo.

Zagovorniki sporazuma ga pozdravljajo kot ustvarjalno srednjo pot, ki ponuja pomoč mejnim državam, ne da bi druge države dejansko prisilila, da sprejmejo prosilce za azil. Zagovorniki migracij pa se bojijo, da se bo z razširitvijo azilnega preverjanja na meji le povečalo število nehumanih centrov za pridržanje, v katerih bodo ljudje ostajali več mesecev.

"Ti predlogi predstavljajo dva glavna stebra reforme azilnega sistema in so ključni za ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo," je v izjavi sporočila delegacija pod vodstvom švedske ministrice za migracije Marie Malmer Stenergard, ki je predsedovala pogovorom v Luksemburgu. "To je velik dosežek za Evropo," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Nasprotovanje nekaterih držav

Poljska, Madžarska, Malta, Slovaška in Bolgarija niso podprle reformnih načrtov.

Uradna Budimpešta je obsodila sporazum, pri čemer je državni sekretar na madžarskem notranjem ministrstvu Bence Retvari obtožil Bruselj, da zlorablja svojo moč in načrtuje, da bo vsako državo v Evropi za vsako ceno spremenil v državo priseljevanja. EU ne priznava, da Madžarska varuje zunanjo mejo EU, in zavrača plačilo ustreznih stroškov v višini 1,5 milijarde evrov, je dejal Retvari, pri čemer je mislil na ograjo, ki jo je Madžarska leta 2015 zgradila na meji s Srbijo.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je izjavil, da Varšava ne bo sodelovala pri načrtovani razdelitvi migrantov po Evropski uniji, dan po tem, ko so notranji ministri EU dosegli dogovor o zaostritvi azilnih pravil, vključno z obveznimi kvotami. Morawiecki je dejal, da dokler bo na oblasti njegova konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), "ne bomo dovolili, da bi nam vsiljevali kakršne koli migracijske kvote za begunce iz Afrike, z Bližnjega vzhoda, za Arabce, muslimane ali kogar koli drugega".

Poljska je uspešno obvladovala največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal poljski minister za evropske zadeve Szymon Szynkowski vel Sek in pri tem omenil, da je država sprejela 1,6 milijona vojnih beguncev iz Ukrajine. "Ne bomo sprejeli absurdnih idej, ki se nam vsiljujejo."

Nemška uradna politika sicer podpira dogovor, vendar pa se je vnel notranjepolitični boj. "To ni majhen korak," je v petek v Berlinu dejal tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit, vendar je priznal, da je nekaj grenkega priokusa in sklenjenih kompromisov. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz stranke Zelenih je v pismu parlamentarni skupini svoje stranke dejala, da je bila odločitev "zelo težka zanjo kot zunanjo ministrico, kot članico Zelenih in tudi osebno". Kljub temu meni, da je sporazum pravilen, saj bo izboljšal status quo za številne begunce. Sopredsednica nemške opozicijske stranke Die Linke Janine Wissler pa je v petek v izjavi govorila o "neposrednem napadu na pravico do azila".

Drugačen azilni postopek

V skladu z dogovorom bi novi azilni sistem EU vseboval dve poti: strožji azilni postopek, ki bi se izvajal neposredno na meji in bi lahko vključeval kratko obdobje pridržanja, ter drugi, bolj popustljiv postopek. Predhodni pregled bi določil, kam bo posamezna oseba odšla.

Odločilni dejavnik: ali uradniki menijo, da ima migrant možnost, da bo sprejet ali ne. Tisti, za katere bi menili, da nimajo možnosti za zaščito, bi bili verjetno napoteni na strožjo pot preverjanja za azil. Cilj bi bil, da se vsaka prošnja na meji obravnava v 12 tednih.

Ključna koncesija Bruslja za južnoevropske države pa je, da bodo vlade lahko zamrznile strožji protokol, če bo dosegel določen prag prosilcev. Ta številka naj bi se za EU začela pri 30.000 in naj bi se vsako leto povečevala, dokler ne bi dosegla 120.000. V okviru te številke bi vsaka država določila svoj prag.

Cilj EU bi bil tako po potrebi vsako leto premestiti vsaj 30.000 migrantov znotraj EU, države pa bi se lahko odločile, ali bodo sprejele ljudi ali plačale 20.000 EUR za vsakega migranta, ki ga ne bodo sprejele.

Vračanje migrantov glavni spor med Italijo in Nemčijo

Najbolj pereča tema v pogajanjih pa je bila možnost vračanja migrantov in zavrnjenih prosilcev za azil, saj sta se Nemčija in Italija spopadali do konca. Italija si že dolgo želi več možnosti, kam lahko pošlje zavrnjene prosilce za azil, Nemčija pa temu nasprotuje in trdi, da EU ne more pošiljati ljudi v države, ki ne spoštujejo človekovih pravic.

Končni sporazum je bil večinoma na strani Italije, ki jo je pri tem vprašanju podprlo skoraj 10 držav. Čeprav bo načelo človekovih pravic ostalo na ravni EU, bo vsaka država sama določila, ali zunanja država, kamor vrača migrante, resnično spoštuje mednarodne standarde človekovih pravic.

Med udeleženci pogovorov prevladuje prepričanje, da bo Italija klavzulo uporabila za pošiljanje zavrnjenih prosilcev za azil v Tunizijo, ki je postala priljubljena prestopna postaja za tiste, ki se odpravljajo v Evropo.