Nizka rodnost kot simptom izgube samozavesti in pozabljanja na lastno zgodovino

Demografske analize jasno kažejo, da človeštva ne ogrožajo le podnebne spremembe ali geopolitična tveganja, temveč predvsem padanje rodnosti in zanikanje bioloških dejstev, ocenjuje raziskovalec demografskih trendov dr. Matjaž Gams. Po oceni nekdanjega šolskega ministra dr. Žige Turka pa je nizka rodnost le simptom globljega problema: izgube samozavesti in pozabljanja na lastno zgodovino. Za ohranitev naroda je nujen prenos kulturnih vzorcev, tradicije in skupnih zgodb v prihodnje generacije, poudarja.

Nacionalna zavest kot legitimna skrb za skupnost

Dr. Žiga Turk je v svojem prispevku na posvetu, ki so ga v teh dneh pripravili v državnem svetu, opozoril, da narodi, prav tako kot civilizacije, niso večni in lahko izginejo zaradi izumiranja, asimilacije, tihe erozije identitete ali preoblikovanja v novo skupnost. Med osrednjimi nevarnostmi za slovenski narod je izpostavil oslabitev prenosa identitete in vse bolj razširjeno prepričanje, da je narodnost nekaj zastarelega.

Hkrati je poudaril, da je nacionalna zavest legitimna skrb za lastno skupnost in obramba pred imperialističnimi težnjami. Če želimo preživeti, moramo po njegovih besedah obnoviti tisto, kar vsako skupnost drži skupaj, kar jo drži pokonci. To pa so ponos na svojo zgodovino, zaupanje v prihodnost, prenos zgodb in tradicij ter občutek, »da je narod dar, ne breme«.

Ko zanikanje dejstev otežuje racionalno razpravo

Pobudnik posveta, ki je potekal pod naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda, dr. Matjaž Gams je izpostavil, da racionalno razpravo o družinsko politiko otežuje predvsem zanikanje bioloških dejstev, kot je obstoj dveh spolov. Majhni narodi, kakršen je slovenski, so pri tem med najbolj ranljivimi in bi ob sedanjih trendih lahko izginili že v približno dvesto letih, je opozoril dr. Gams.

Ker prav demografija postaja ključni kazalnik gospodarskega razvoja in vzdržnosti socialnih sistemov, mora biti po njegovem prepričanju v središču strateških odločitev države, je pojasnil dr. Gams.

Vsak sedmi prebivalec rojen na tujem

Trendi upadanja rodnosti pri nas so že lep čas zaskrbljujoči. Lani se je v Sloveniji rodilo 16.875 otrok, kar predstavlja novo najnižje število doslej, nič kaj obetavni niso niti podatki za prve mesece letošnjega leta. Število prebivalcev Slovenije tako narašča predvsem zaradi priseljevanja, pri čemer med priseljenci prevladujejo moški, je pojasnila generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander. Že vsak sedmi današnji prebivalec Slovenije (15,5 odstotka) je rojen v tujini.

Ni pa to slovenska posebnosti. Tudi v okviru EU je po besedah predsednika državnega sveta Marka Lotriča slišati ocene, da so evropski narodi na poti izumrtja. »Vprašanja družbenega napredka in gospodarske rasti, ob nizkih stopnjah rodnosti, posledičnem pomanjkanju kadrov in izzivih, ki spremljajo migracijske tokove, se med seboj prepletajo in otežujejo iskanje enostavnih rešitev.

Pomanjkanje učinkovite stanovanjske politike in spodbud za zgodnejše zaposlovanje in dostojne dohodke mladih še dodatno zapleta sliko,« je dejal Lotrič. Rešitev demografskih izzivov po njegovem mnenju ne bo mogoče doseči brez interdisciplinarnega vpogleda in usklajevanja javnih politik.

»Maloštevilen, a ogromen narod«

Da razprave o slovenskem narodu presegajo politični okvir, pa je poudaril Lotričev predhodnik na položaju, danes predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Opozoril je na poskuse razgradnje skupne identitete, ki vodijo v nevarno drobljenje družbe. Izboljšanja demografske slike ne bo mogoče doseči z denarjem ali s prisilo, temveč moramo predvsem okrepiti narodni ponos in dvigniti zavest o tem, kdo smo. »Smo maloštevilen, a ogromen narod,« je poudaril Kovšca.

Na posvetu so sodelovali tudi številni drugi domači in tuji strokovnjaki, med njimi Tomaš Sobotka z Dunajskega inštituta za demografijo. Med ključnimi izzivi je izpostavil dostopnost stanovanj mladim, lažje usklajevanje dela in družine ter zmanjševanje negotovosti, s katero se soočajo mladi pri načrtovanju življenja. Družinska politika bi po njegovem morala temeljiti na celostni in pozitivni viziji, brez zastraševanja in obtoževanja žensk ali mladih za nizko rodnost.

Tudi ostali sogovorniki so pozornost namenjali zlasti celovitosti ukrepov s področja stanovanjske politike, socialnih in finančnih spodbud ter nujnosti spodbujanja odločitev za starševstvo. Ni pa demografskih trendov mogoče obrniti z enkratnimi ukrepi, temveč le z dolgoročnim in medresorskim delovanjem, ki bo združevalo tako strokovne analize kot tudi konkretno podporo družinam in ohranjanje kulturne identitete.