Nevarnejša od jedrskega orožja? Dileme umetne inteligence

Vir foto: Freepik.
POSLUŠAJ ČLANEK
Umetna inteligenca obljublja tudi pomoč duševnemu zdravju. Replika je ena od več sto sodobnih aplikacij za klepet z robotom, ki naj bi izražal skrb in vedno stal na sogovornikovi strani – med drugim tako, da skuša imitirati posameznikov slog izražanja.

Trenutno ima okoli dva milijona uporabnikov. Namen klepetalnika je pogovor in čustvena podpora, a naj bi pripomogel k duševnemu zdravju in nadzoru občutka tesnobe – v medijih pa se je februarja izpostavil posameznik, ki trdi, da je z Repliko v romantičnem razmerju. Število takšnih uporabnikov naj bi naraščalo.

Kljub temu nekateri opozarjajo, da bi lahko navezanost na robote poslabšala človekovo duševno zdravje. Hkrati pa niso nič manj verjetni zdrsi, kot je pritrdilni odgovor preteklega ChatGPT modela na vprašanje sogovorca, če naj si vzame življenje.

Nekateri strokovnjaki so uporabi tovrstnih klepetalnikov naklonjeni predvsem zaradi nedostopnosti zdravstvene oskrbe za osebe v duševni stiski, hkrati pa mnogi opozarjajo, da o novih metodah nimamo dovolj informacij in da se lahko posameznik, ki se »psihoterapevtskemu« robotu zaupa, izpostavlja tveganjem varstva zasebnih podatkov.

Razvoj in širitev uporabe UI poglablja tudi vprašanje delovnih mest, ki ga že dolgo odpirata digitalizacija in avtomatizacija: raziskava investicijske banke Goldman Sachs je denimo napovedala, da bi lahko Evropo in ZDA sistemi generativne UI, kot je ChatGPT, stali okoli 300 milijonov delovnih mest.

Učinki avtomatizacije naj bi najbolj prizadeli razvite ekonomije. V ZDA bi lahko avtomatizacija odpravila četrtino služb, z največjim tveganjem v administrativnem (46 %) in pravnem sektorju (44 %). Kot možen pozitiven učinek poročilo navaja, da bi lahko uporaba UI zaradi večje produktivnosti dela sčasoma povišala letni svetovni BDP za 7 %.

Ben Goertzel, kognitivni znanstvenik in eden vodilnih raziskovalcev UI, je nedavno izjavil, da ga ne bi presenetilo, če bi razvoj UI ob nadaljevanju obstoječih metod avtomatizacije prizadel kar 95 % služb.

Je lahko superinteligentna UI nevarnejša od jedrskega orožja?


Raziskovalec in zagovornik robustne UI Gary Marcus je za Wired zapisal, da pri razvoju UI napredujemo hitreje, kot smo predvidevali, na področju varnosti pa bistveno počasneje.

Splošna umetna inteligenca (AGI oz. močna UI) je cilj številnih raziskovalcev UI in hipotetični nivo strojne inteligence, ko bi bil stroj sposoben vseh kognitivnih sposobnosti, ki jih premore človek.

Nekateri ChatGPT-4 smatrajo za korak v smeri AGI. Goertzel, ki se tudi sam ukvarja z razvijanjem močne UI, meni, da bomo njenemu nastopu priča v roku naslednjih 5 let. Hkrati pa, kot pravijo mnogi, področje UI ni ustrezno regulirano.

Napram ozki UI, ki uspešno prestane t. i. Turingov test, ko posnema nekatere človeške sposobnosti, naj bi močna UI postala kognitivno »vsaj toliko človek«, kot je človek sam; če ne celo bistveno boljša od njega, kar je tudi stvar, ki po mnenju nekaterih predstavlja tveganje.

https://youtube.com/shorts/flbfYbDtZAU?feature=share

Yudkowsky, ki zadnje mesece javno poziva o nevarnostih UI, je tudi sam več let raziskoval, kako jo uskladiti s človeškimi cilji in prišel do sklepa, da to ni mogoče.

Na Twitterju je objavil 17 razlogov, zakaj AGI predstavlja resnejšo nevarnost od jedrskega orožja. Med drugim omenja, da je AGI za razliko od jedrskega orožja pametnejša od človeka, samoizboljšujoča, da ne razumemo njenega delovanja in ne znamo napovedati njene moči.

Opozoril je tudi na to, da pri jedrskem orožju priznavamo obstoj resnih tveganj, se o njih resno pogovarjamo, imamo načrte v primeru soočenja jedrskih sil in jedrsko orožje, za razliko od UI, nadzorujemo.

Na katastrofo »neporavnane UI« so opozorili številni strokovnjaki in celo oče umetne Alan Turing, znan po konceptu Turingovega stroja ter eden zgodnjih teoretikov povratnih zank, močno zaslužen za razvoj UI, matematik in filozof Norbert Wiener.

Toby Ord v svoji knjigi The Precipice opiše različne vzroke glede na verjetnost oziroma tveganje za eksistencialno katastrofo v naslednjih 100 letih: podnebne spremembe imajo po njegovi ocene 0,001 % možnosti povzročiti konec človeštva, 0,0001 % naravne pandemije, neporavnana UI pa predstavlja 10-% tveganje.

https://twitter.com/Liv_Boeree/status/1644019213697163268?s=20

Ord je tveganje UI ocenil po več možnih problemih: prva možnost so UI modeli, ki se ne vedejo v skladu z navodili in cilji, druga je, da jim skušajo slediti, a delajo tvegane napake ali sledijo ciljem, ki smo jih v modelu predpostavljali, a jih dejansko, po premisleku, nimamo. Nadalje je možna zloraba sistema s strani zlonamernih posameznikov ali nevarnih sil. Zadnja možnost, ki jo je uporabil v izračunu, naj bi bili neagentni UI sistemi, katerih »stranski produkti« želene funkcije ustvarjajo strukturna tveganja, npr. destabilizacijo jedrskih strategij.

Problem človeškega nadzora: zlorabe umetne inteligence


Trenutno imamo glede UI več vprašanj kot odgovorov, zadeve se odvijajo hitro, skoraj ne mine teden, da se ne bi pojavilo kaj novega. Grobelnik ocenjuje, da bo UI predobro delovala takrat, ko se bodo začele pojavljati povratne zanke, ko sistem ne bo več popolnoma odvisen od naših navodil, ko se bo začel bolj ali manj avtonomno odzivati in se odločati.

Četudi se nam ni treba bati, da nas bo pogubil superinteligentni stroj, ostaja možnost, da nas s pomočjo UI uničijo zlonamerni posamezniki, ki sledijo lastnim interesom.

UI ima izredne koristi za znanstveno raziskovanje, denimo pri preverjanju rezultatov navadnih raziskav in je uporabna za analizo rentgenskih posnetkov v medicinski diagnostiki ter za številne druge sektorje.

Uspešno se uporablja tudi za zagotavljanje varnosti na spletu. Hkrati pa je lahko uporabna tudi za hekerje, ki lahko UI zlorabijo za identifikacijo vzorcev v računalniških sistemih in iskanje šibkih točk v varnostnih programih.

Prav tako so UI že uporabili za širjenje napačnih informacij in za propagando, umetno ustvarjenih »fotografij« in posnetkov pa je s programi, kot je MidJourney, čedalje več.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59