Nemške volitve: kaj pravijo ankete in zakaj je razplet pomemben za Slovenijo in svet

Embed from Getty Images
Le še trije dnevi nas ločijo od nemških volitev, ki izgledajo kot ene najbolj mirnih in predvidljivih volitev v Evropi leta 2017.

Krščansko demokratska unija skupaj s krščansko socialno unijo vodi po vseh javnomnenjskih anketah.

Kaže, da bo Angela Merkel, ki je včeraj v enim svojih zadnjih govorov pred volitvami podpornike nagovorila v Hamburški Fischauktionshalle, najverjetneje osvojila svoj četrti kanclerski mandat.

Glede na ankete si Nemci želijo predvsem stabilnosti, gospodarske rasti in nizke brezposelnosti, vsega, kar še naprej obljublja in ponazarja Merklova. Martin Schulz, ki mu je po edinem televizijskem soočenju z Merklovo v začetku septembra javnomnenjska podpora močno padla, na drugem mestu po kazalcih podpore, kanclerkino politiko podpira, a v duhu socialdemokratske stranke (SPD) obljublja več enakosti in pravičnosti. Slednje kljub dejstvu, da je delež najrevnejših v državi vse večji, prepad med revnimi in bogatimi prav tako, očitno ni nekaj, kar bi volivci v državi pogrešali.

A konservativni Angeli Merkel ob mnogih volilnih presenečenjih letošnjega leta zmago nakazuje tudi demografska sestava njenih volivcev – nemško prebivalstvo je izjemno staro. Le 16 % volivnih upravičencev je mlajših od 30 let, na drugi strani pa je 20 % starejših od 70 let.

Ankete uniji CDU/CSU napovedujejo med 35 in 40 % glasov, kar je  precejšnja prednost pred drugouvrščeno SPD. Boj za tretje mesto je že precej bolj tesen, saj se zanj potegujejo skrajno desna Alternativa za Nemčjo (AfD), liberalci FDP, Levica in Zeleni.

Odločitev o kanclerju in članih Bundestaga izjemnega pomena tudi za tujino

Trenutno najbolje kaže prav AfD, ki sloni na sovraštvu do migrantov in skrajnem nacionalizmu. Analitiki pravijo, da je prevzela volivce skrajne levice, v bundestagu pa ji ankete napovedujejo med 60 in 80 sedeži, kar bo s prvim vstopom skrajno desne stranke v bundestag po II. svetovni vojni za Nemčijo velik pretres.

Koalicijo z AfD zavračajo vse stranke, najverjetnejša je glede na trenutne predvolivne napovedi tako nova velika koalicija, ki pa bi SPD verjetno škodila podobno kot do sedaj.

Razplet nemških volitev pa je izjemnega pomena tudi za tujino. Sestava novega pralamenta in izbira kanclerja bosta vplivali tako na razplet pogajanj o Brexitu, Grške varčevalne ukrepe, odnose s Turčijo, njeno trgovino in odnose z EU, prihodnost Evrope in prihodnosti migracij. Pomembni bodo tudi odnosi z Rusijo, ki so se po Ukrajinski krizi še zaostrili.

Pa za Slovenijo?

Nemčija je tako po izvozu kot po uvozu že desetletja naša največja in najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, saj z njo naše gospodarstvo ustvari več kot petino vse blagovne menjave Slovenije s tujino. Blagovna menjava med državama vsako leto naraste, kmalu bo presegla deset milijard evrov.

Že lani je namreč dosegla rekordnih 9,8 milijarde evrov, kar je denimo 10 krat toliko, kot znaša blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo, ki je javno pogosto izpostavljena kot pomembna slovenska zunanjegospodarska partnerica.

Narašča tudi vrednost neposrednih tujih naložb nemških investitorjev, Nemčija pa je ena najpomembnejših investitork v slovensko gospodarstvo.

Za nas je tako pomembna predvsem gospodarsko, na drugi strani pa mnoge njene politične odločitve močno vplivajo na Slovenijo – na primer odprtje meja za begunce, njena vodilna vloga v EU, njeni zunanjepolitični odnosi in ekonomske odločitve. Ko kihne Nemčija, se strese Evropa, pravijo, za Slovenijo pa velja, da takrat ponavadi dobi hud prehlad.

Nemške volitve so tako ene najpomembnejših tujih volitev tudi za Slovenijo in Merklova je tudi za nas stabilna izbira.