Nemčija razdeljena glede novih ciljev EU v zvezi s šotišči

Nemški kmetijski sektor in okoljski strokovnjaki so si glede predlogov Evropske komisije za postopno vzpostavitev naravnega stanja šotišč, ki se obdelujejo na kmetijskih površinah, enotni menijo, da bo to povzročilo izgubo obdelovalnih površin, drugi pa, da je to koristno za zanesljivo preskrbo s hrano.

Evropska komisija je pred kratkim predložila predlog zakona o obnovi narave.

Eden od ciljev predloga Komisije je, da se do leta 2030 do 30 % šotišč, ki se uporabljajo v kmetijske namene, obnovi v naravno stanje, od tega naj bi bila ena četrtina ponovno namočena.

Šotišča so eden redkih naravnih ponorov podnebja, ki se lahko uporabljajo za vezavo CO2.

"Izsušena šotišča so odgovorna za 5 % emisij toplogrednih plinov v EU," je v četrtek (14. julija) za EURACTIV povedal Sabien Leemans, višji politični uradnik pri okoljski organizaciji WWF. Obnovitev teh območij "ustavi te emisije in daje šotiščem možnost, da postopoma odvzamejo CO2 iz ozračja in ga skladiščijo," je dodala.

Vendar so cilji Komisije glede renaturacije sporni. Zlasti nemški kmetijski sektor nasprotuje takšnim predlogom, saj ponovna namakanje šotišč, ki so bila izsušena za kmetijsko rabo, komaj omogoča obdelovanje zemljišč.

Predlogi bi imeli "usodne posledice za podeželska območja", ukrepi pa bi "močno obremenili zanesljivost oskrbe", je na novinarski konferenci ta teden opozoril predsednik Združenja nemških kmetov Joachim Rukwied. Države članice bodo večinoma poskrbele za oblikovanje in izvajanje cilja Komisije, določenega v zakonu o obnovi narave.