Nemčija in Avstrija pričeli deportirati kriminalce iz Afganistana; Slovenija ima drugačen pristop

Po tem ko je Nemčija konec avgusta z letalom neposredno v Afganistan vrnila 28 obsojenih kriminalcev, je sedaj tudi Avstrija sporočila, da bo začela s tovrstno deportacijo vseh priseljencev, ki so bili obsojeni kriminalnih dejanj v njihovi državi.

Po zgledu Nemčije bo tudi Avstrija začela z vračanjem obsojenih kriminalcev iz Afganistana zaradi »spremenjenih varnostnih razmer« v državi, so sporočili iz avstrijskega zveznega urada. Pri tem nameravajo tesno sodelovati z Nemčijo in izvajati skupne deportacije migrantov, ki so v državi, kamor so pribežali in prosili za azil, zagrešili kriminalno dejanje. Ključna težava pri deportacijah je namreč vseevropska prepoved deportacij neposredno v Afganistan in Sirijo.

»Trenutno ne moremo nikogar vrniti v države, kot sta Sirija in Afganistan, saj je to v nasprotju z zakonodajo EU,« je marca letos v Bruslju dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner in se zavzel za to, da se ponovno oceni, ali je vseevropska prepoved deportacij neposredno v Afganistan in Sirijo res potrebna in nujna. »V Avstriji približno tri četrtine vseh prošenj za azil podajo državljani iz Afganistana in Sirije,« je dejal Karner. Po podatkih avstrijske agencije za priseljevanje je lani v Avstriji za azil zaprosilo skoraj 9000 afganistanskih državljanov.

Avstrija že dolgo opozarja Bruselj?

Ob odločitvi Nemčije, da obsojene kriminalce iz Afganistana vrne direktno v Kabul, je Karner za euronews dejal, da je bila to dobra odločitev in da bo to naslednji korak tudi za Avstrijo. Avstrijski kancler Karl Nehammer pa je dodal: »Avstrijski notranji minister se že zelo dolgo pogovarja z nemškim notranjim ministrom o tem, kako rešiti problem deportacij v Afganistan, saj Avstrija prav zdaj deportira tudi Afganistance in Sirce.«

Vendar jih od leta 2021, od kar so v Afganistanu na oblasti talibani, niso deportirali nazaj v Afganistan, vendar v tretje države sveta, a pravijo, da bo to njihov naslednji korak. Avstrijski zvezni urad za priseljevanje in azil je že sporočil, da so deportacije v Afganistan v nekaterih primerih dopustne predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v državi. Ustavno sodišče je v julijski sodbi potrdilo, da so to oceno opravili avstrijski organi za priseljevanje. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner pa je dejal, da Avstrija že dolgo časa opozarja Bruselj, da so direktne deportacije nujne: »Ponovno možne deportacije v Afganistan so bile zahteva, ki jo jaz in Avstrija ponavljamo že dlje časa in sem zato zelo zadovoljen, da se to zdaj dogaja. Ključno je, da ljudi znova deportiramo v Afganistan in Sirijo in zato se bo v prihodnje to dogajalo tudi v Avstriji.«

Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International so potezo kritizirale kot »kršitev mednarodnega prava«. Odkar so leta 2021 oblast v Afganistanu prevzeli talibani, so ti obtoženi sistemskega zatiranja žensk, deklet in drugih manjšin in maščevalnih dejanj zoper domnevne sodelavce prejšnjega prozahodnega režima. Prav zato tako Nemčija kot Avstrija vse od leta 2021, ko so talibani prevzeli oblast, nista nikogar deportirali neposredno v Afganistan, vendar so jih deportirali v druge države.

Iščejo mednarodno zaščito ali vnašajo kriminal ?

Kljub vsemu so državljani Nemčije in Avstrije že večkrat zahtevali, da se uredi razmere v državah. Po napadu z nožem na nemškega policista, ki je maja letos umrl zaradi hudih vbodnih ran, je kancler Scholz prisegel, da bo iz Nemčije deportiral vse kriminalce iz Afganistana in Sirije. »Jezi me, da nekdo, ki išče mednarodno zaščito, pri nas stori tako huda kriminalna dejanja,« je tedaj dejal. A priprave na deportacije so nato potekale več mesecev in do deportacij ni prišlo.

Za ukrepanje vlade je bil potreben nov incident. Le teden dni po zadnjem smrtonosnem napadu priseljenca iz Sirije v mestu Solingen, pa so deportacije le izvedli. Sodu je izbilo dno, ko je konec avgusta na festivalu raznolikosti v mestu Solingen priseljenec iz Sirije domnevno namerno zabadal žrtve v vrat in ubil tri ljudi, osem jih je ranil. Šlo je za osumljenca, ki bi ga morali že lansko leto poslati nazaj v Bolgarijo, a je nato izginil in se izognil deportaciji. Kot poroča The Independent, je bil dogodek, ki je spodbudil vlado, da je 30. avgusta le na letalo v Leipzigu posadila 28 obsojenih kriminalcev iz Afganistana in jih poslala nazaj v glavno mesto Afganistana Kabul.

Nemci se ne strinjajo s trenutno politiko 

Da Nemci zahtevajo bolj resno obravnavo migrantske politike, so izrazili tudi na zadnjih volitvah v nemški regiji Turingija in Saška. Pred kratkim smo bili priča zgodovinski zmagi desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Turingiji. To je bil velik poraz za vodilne Socialne demokrat (SPD), ki vladajo v Berlinu. Stranka AfD pa je za dober odstotek zaostala na drugem mestu tudi v zvezni državi Saški. Kmalu bodo še volitve v Brandenburgu, regiji, ki obkroža Berlin. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se tudi tu obeta zmaga stranki AfD. Če bo stranka SPD izgubila tudi tam, bo to velik pritisk na trenutnega nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki še uživa podporo nemških demokratov (SPD) in liberalcev (FDP).