Nekonkurenčno gospodarstvo, prometna in zdravstvena preobremenjenost. Kaj so Golobovi odgovori?

Na današnji seji v državnem zboru so imeli poslanci še zadnjič pred poletjem možnost, da premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi postavijo vprašanja. Predsedniku vlade so bila namenjena štiri.

Poslance NSi je zanimalo, kakšne načrte ima vlada za povečanje padajoče konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter reševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Poslansko skupino SDS je zanimalo vprašanje prometnih zastojev, ki se še zgoščajo, članica vladajočega Gibanja Svobode Nataša Avšič Bogovič pa je premierju zastavila vprašanje glede časovnice gradnje JEK 2.

Janez Žakelj: Slovensko gospodarstvo drsi navzdol

V poslanskem vprašanju Janeza Žaklja so v NSI izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnega padca »industrijske proizvodnje in čedalje večje nekonkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja«. Žakelj je dejal, da gospodarstvo temu vprašanju nasprotuje že več mesecev, in opozoril, da nedavna priznanja slovenskih in tujih institucij odražajo šibkost gospodarstva in trga dela. Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je aprila zmanjšala za 7,9 % in po podatkih Eurostata padla na dno držav z evrom, saj je v istem obdobju evropska industrijska proizvodnja padla le za 0,7 %. V prvem četrtletju 2023 se je zaposlenost v Sloveniji v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšala za 1,6 odstotka.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1673302631987437569

Premier Robert Golob je v odzivu dejal, da so podatki Statističnega urada RS zelo jasni. Dolgoročno se očitno to, kar se dogaja v Sloveniji, dogaja po vsej Evropi, to je prestrukturiranje industrije. Energetska podjetja v Evropi zmanjšujejo proizvodnjo zaradi zamenjave ruskega vodstva nad Ukrajino. Cene energentov so se v Evropi močno dvignile.

»Po drugi strani pa rast celotnega BDP-ja kaže, da je Slovenija v prvem četrtletju z 0,6 odstotne točke rasti bistveno nad evropskim povprečjem. Žal je evrsko območje imelo negativno rast v prvem četrtletju in ne pozitivne kot Slovenija,« je povedal Golob. Po njegovem mnenju in mnenju UMAR-ja so vsa gospodarska gibanja v skladu s pričakovanji. To pomeni, da Slovenija pričakuje rast BDP pred koncem leta.

Predsednik vlade je dodal še, da res ta rast ni bila v proizvodnem ali industrijskem sektorju, ampak v hitri rasti gradbenega in storitvenega sektorja: turizma, informacijskih in komunikacijskih storitev. Slovenija na teh treh področjih »prehiteva napovedi« in trenutno doživlja gospodarsko rast.

Ob napovedi krize na trgu dela je Golob dejal, da je vzrok za krizo pomanjkanje delavcev v industriji in storitvenih dejavnostih, ne pa upadanje delovne aktivnosti. Brezposelnost je po Golobovih besedah aprila dosegla rekordno nizko raven. Upad delovne sile se odraža v vseh vladnih podatkih in raziskavah. V zvezi s tem je omenjal ukrepe, kot sta povečanje števila delovnih dovoljenj za tujce in pospešitev njihovega vstopa.

Krivec: Kako se bo vlada lotila prometnih zamaškov?

Danijel Krivec (SDS) je zastavil drugo vprašanje in ob tem dejal: "V zadnjih mesecih je prometna pretočnost na slovenskih avtocestah močno upadla, vsakodnevno se vozniki soočamo z daljšimi zastoji, po vsej Sloveniji pa stojijo večkilometrske kolone vozil." Hotel je izvedeti, kakšne korake bo sprejela vlada za premostitev te situacije.

Golob je na to odgovoril, da bodo zastoji še lep čas stalnica turistične sezone. Zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje se po njegovih pojasnilih povečuje promet s Hrvaške v Avstrijo, česar se ni pričakovalo.

Omenil je tudi strategijo SDS za zmanjšanje cene tedenskih vinjet za vozila, ki se vozijo ponoči. "Tudi sam sem dal to pobudo na Dars. Dars je pripravil predlog, kako spremeniti cenovno politiko." A glede tega je dodal tudi, da bo proces bolj kompleksen, saj mora iti tudi preko Bruslja, zato ga ni za pričakovati v kratkem.

Opozoril je, da je vlada že investirala v železniški sektor, letos 380 milijonov evrov, prihodnje leto pa 420 milijonov, kar se bo poznalo šele čez nekaj let. Ker se tovorni promet v Sloveniji iz leta v leto povečuje, bo vlada po Golobovih besedah ​​bolj odzivna tudi na cestno infrastrukturo, pri čemer je spet poudarek na Ljubljani.

Še vedno čakalne vrste v zdravstvu, ki so se po intervencijskem zakonu le še poslabšale

Premier Golob je na poslansko vprašanje o čakalnih dobah v zdravstvu potrdil, da so potrebna večja sredstva za odpravo čakalnih dob v zdravstvu za nujnejše primere, omenil pa je tudi prehodnost zdravnikov v javnem sektorju in nujnost posredovanja.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v današnjem vprašanju dejala, da ljudje niso zadovoljni s stanjem v zdravstvenem sistemu, saj so čakalne vrste dolge. Še daljše so se ustvarile po uvedbi intervencijskega zakona. Zanimalo jo je, zakaj niso vsi zdravniki v državi zajeti v zakonu, ki jim omogoča plačilo storitev. Po njenem bi tako najučinkoviteje skrajšali čakalne vrste.

Golob je spet dejal, da so zdravstvene težave po covidu po Evropi podobne. Po njegovih besedah ​​so se zdravstvene storitve med pandemijo tako zmanjšale, da zdaj veliko ljudi pregledujejo in dajejo napotnice, to pa je nevzdržno. Priznal je, da je po interventnem zakonu le malokdo ostal dlje kot danes, a se je povečalo število pregledov z napotnico.

Po njegovih besedah ​​predlog zakona odraža tako negativne kot pozitivne vidike zdravstvenega varstva. Ministrstvo za zdravje je zato predlagalo zakonske spremembe, ki »bodo bolj ciljno usmerjale denar v odpravo tistih čakalnih vrst, ki so za zdravje ljudi najpomembnejše«. Med prvim poskusom so bile identificirane odvečne naloge, ki so bile za bolnike večinoma nepomembne.

S Čadonič Špeličevo se je strinjal, da javni zavodi niso mogli zagotoviti denarja. Opozoril je, da je na tem področju še veliko dela. Za izboljšanje oskrbe je po njegovih besedah ​​treba spremeniti zakone. Toda Golob se kljub zaostrenim pogojem ne bi bil pripravljen odpovedati izključevanju privatnega zdravstva.

Vendar je opozoril, da naj bi po drugi strani zaradi visoke potrošniške aktivnosti prejeli tudi zaskrbljujoče novice od zdravstvenega sistema glede premestitve osebja iz vseh skupin v zasebni sektor.

»Če bomo to preprečili tako, da bomo zmanjšali določene aktivnosti, jih bomo pač morali, kajti najzahtevnejše posege izvajajo izključno samo javni zavodi. Slovenija mora imeti usposobljene ekipe za to, da bodo lahko izvajale najzahtevnejše, ne pa najbolj dobičkonosnih ukrepov in storitev v javnih zavodih,« je zaključil.

Vprašanje iz koalicije glede jedrske energije

Poslanka Golobovega Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič je premierja vprašala o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško JEK 2. Po njenih besedah trenutna energetska bilanca Slovenije kaže, da država močno zaostaja za evropskim povprečjem, ko gre za rabo sončne in vetrne energije. Prosila je za kratek opis scenarija, ki predvideva, da bo drugi blok zgrajen do leta 2037, čeprav »se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047«.

Golob je odgovoril, da je dejstvo, da je Slovenija jedrska sila, pomemben dejavnik za prihodnje odločitve. Slovenija se bo še naprej osredotočala na obnovljive vire energije na eni strani ter na jedrsko in hidroenergijo na drugi. Po Golobovih besedah je Gen, ki stoji za projektom, pripravila lastne ocene, kdaj je mogoče pričakovati gradnjo druge jedrske elektrarne v skladu z veljavno zakonodajo. Po njihovih izračunih bo druga jedrska elektrarna ob trenutnem stanju zakonodaje zgrajena leta 2047.

»Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, potem moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil,« je Golob izpostavil.

Premier je tudi povedal, da so trenutni ocenjeni stroški JEK 2 približno 7000 EUR na kilovat. Družba Gen energija razmišlja o reaktorju z zmogljivostjo od 1.100 do 1.600 megavatov. Odvisno od končne odločitve o zmogljivosti reaktorja bodo skupni stroški projekta JEK 2 znašali od nekaj manj kot 8 milijard do nekaj več kot 11 milijard evrov.