Nekateri bi Orbana najraje zabrisali iz EU, a podpredsednica Evropske komisije pravi, da Madžarska ne počne nič narobe

Uredništvo
Madžarski parlament Vir foto: pixabay
"Evropejci se moramo boriti z dvema virusoma, hkrati in enako odločno: medtem ko covid-19 napada naša telesa, še ena okužba ogroža naše ideale in demokracije," so javnem pisanju na Madžarsko pokazali nekateri znani Evropejci in tudi Slovenci. 

 Madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana obtožujejo izkoriščanja covid-19 krize za "ugrabitev oblasti". 

A podpredsednica Evropske komisije za Evropske komisije za vrednote in transparentnost Vera Jourova zatrjuje, da do zdaj Madžarska še ni sprejela nobenega dekreta, ki bi kršil evropska pravila.

"Madžarski parlament je 30. marca 2020 sprejel zakon, ki vladi omogoča, da suspendira uveljavitev določenih zakonov, zanemari zakonske predpise in z dekreti izvaja določene izredne ukrepe praktično brez časovne omejitve. Takšna koncentracija oblasti je brez primere v Evropski uniji. Njen namen ni boj proti covidu-19 ali njegovim gospodarskim posledicam, temveč odpira vrata vsakovrstnim zlorabam tako javnih kot zasebnih sredstev, ki so zdaj prepuščena na milost in nemilost nenadzorovane izvršne oblasti. Ta vrhunec desetletnega madžarskega drsenja v avtoritarnost je nevaren."

Takšno oceno situacije na Madžarskem lahko preberemo v uvodnem delu mnenjskega teksta, pod katerim so kot pobudniki navedeni štirje člani nevladnega združenja CIVICO Europa (med njimi nekdanji evropski komisar Lazlo Andor ter vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt). Med preostalimi petdesetimi podpisniki pa denimo še nekdanja predsednik in podpredsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in  Jyrki Katainen  med Slovenci pa denimo Majda Širca in Slavoj Žižek.

Kot pravijo, so z veliko zaskrbljenostjo celo zadnje desetletje opazovali, kako premier Viktor Orbán vodi svojo državo proč od evropskih pravil in vrednot. "Ugrabitev oblasti kot odgovor na covid-19 je tako le novo, skrb vzbujajoče poglavje v dolgem procesu demokratičnega nazadovanja," menijo.

Po njihovem prepričanju so bili na Madžarskem politična opozicija, socialni dialog in svoboda govora vztrajno utišani, številne univerze, kulturne ustanove, poslovne skupine in organizacije civilne družbe pa so utrpele hude posledice Orbánove avtoritarne vladavine.

Zato oni, ki verjamejo v vrednote vladavine prava in demokratične vlade, ne morejo ostati križem rok, saj Unija "tvega diskreditacijo svojih naporov za razvoj demokratičnih procesov, vladavine prava, transparentnosti, solidarnosti in socialnega dialoga ne le v vseh državah članicah, temveč tudi med državami kandidatkami."

Sicer razumejo, da morajo vlade v času pandemije sprejemati težke ukrepe. A Orbanovo vladanje z vladnimi dekreti brez jasne časovne omejitve je po njihovo "huda kršitev pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah ter Evropske konvencije o človekovih pravicah."

"Zato sta opozarjanje na nevarnost in sankcioniranje Orbánovega napada na demokracijo danes pomembnejša kot kadar koli," menijo.

Zato Evropsko komisijo pozivajo, da se nemudoma odzove in sprejme sankcije, ki naj bodo sorazmerne z resnostjo tako nesprejemljive kršitve evropskih pravil in vrednot. Medije, da o početju Orbana vsakodnevno poročajo, državljane EU pa, naj dogajanje na Madžarskem razumejo kot "temeljno grožnjo našemu skupnemu interesu."

Podpredsednica Evropske komisije Jourová v Orbanovem početju ne vidi ničesar spornega


Da izredno stanje na Madžarskem ne krši, oziroma ni v nasprotju z evropskimi predpisi, pa je v nedeljski razpravi na češki televiziji dejala podpredsednica EK za vrednote in transparentnost, Věra Jourová.

Sicer je dejala, da se je Evropska komisija že kdaj izrazila zaskrbljenost glede potencialnih groženj demokraciji na Madžarskem, ampak zdaj mora priznati, da "ni prave osnove, da bi tako naredili med koronavirusno krizo."

Razglasitev izrednega stanja je namreč suverena odločitev države, ki neizbežno vodi v omejevanje posameznikovih svoboščin in krepitve moči države. In slednjemu v teh kriznih časih nismo priča le na Madžarskem, temveč tudi v drugih evropskih državah, dodaja Jourová

O primerljivem, oziroma po nekaterih ukrepih celo strožjem (proti)kriznem režimu smo na Domovini pisali na primeru "svetilnika evropske demokracije" - Švice.

Zanimive so tudi vesti iz Španije, kjer je socialistična vlada vojsko v obvladovanje krizne situacije vključila na - za slovenske razmere - nepredstavljiv način.



KOMENTAR: Uredništvo
Alergični na Orbana
Ob pestrem dnevu pritoževanj takšnih in drugačnih "zaskrbljenih za evropsko demokracijo" nad izbranimi državami z desno-sredinskimi voditelji, se je težko znebiti občutka, da gre v veliki meri za alergijo na družbeno-politični kontekst v teh državah, ki ni povšeči evropskim levoliberalnim elitam. Oblasti  v tako imenovanih Zahodnih liberalnih demokracijah si v teh časih lahko privoščijo še tako stroge ukrepe, pa je to razumljeno v kontekstu nujnosti za obvladovanje koronavirusne situacije. Orbanu madžarski parlament podeli podobna pooblastila, pa že gre za "ugrabitev oblasti" ter "temeljno grožnjo našemu skupnemu interesu." Pri tem je še najbolj zanimivo, da je besednjak praktično identičen tistemu, ki ga za označevanje slovenske desnosredinske vlade uporabljajo tukajšnji levo usmerjeni mediji in politiki. In ker slovenske razmere poznamo ter vemo, da so v tujino izvožene zgodbe o avtoritarni Janševi oblasti do skrajnosti napihnjene in izkrivljene, se lahko upravičeno vprašamo ali nemara slednje ne velja tudi ko gre za še kakšno srednjeevropsko ali vzhodnoevropsko članico EU. Ne glede, koliko zrn resnice je na eni in na drugi strani zadnjih sporov znotraj EU, ostaja dejstvo, da tovrstno javno hujskanje proti posameznim članicam Evropske unije ne prispeva k prihodnjem iskanju sožitja med 27-terico, ki bo nujno za ohranitev in prosperiteto zveze. Zato bi bilo prav, da se pregreti "branitelji evropskih vrednot" nekoliko ohladijo, saj če bodo v tej smeri nadaljevali, tudi po njihovi zaslugi kmalu ne bo več česa braniti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

madzarska_zastava.jpg
Oblast pri vzhodnih sosedih z Magyarjem ostaja konservativna, leve stranke volivci odpihnili
  • 13. 04. 2026
EU z novo strategijo za enakost spolov: do popolne enakosti še približno 50 let
  • 07. 03. 2026
Münchenska konferenca – priložnost za EU
  • 13. 02. 2026