Nekaj pozitivnih ženskih zgodb ob 8. marcu
Ob dnevu žena smo zbrali nekaj pozitivnih in navdihujočih zgodb ter dogodkov, ki so vplivale na ženske v preteklem času.
Med prejemniki letošnjega Oskarja je ameriško-pakistanski dokumentarni film A Girl in the River: The Price of Forgiveness, ki govori o ubojih iz časti v muslimanskem svetu.
Pripoveduje zgodbo o 18-letni Sabi, ki se poroči z moškim, ki ga ni izbrala njena družina. Oče in stric jo ustrelita v glavo, zavijeta v vrečo in vržeta v reko. Sicer preživi in okreva, a je deležna pritiskov naj umakne obtožbe proti morilcema in jima javno oprosti.
Filmska nagrada je pomembna, saj govori o tabu temi, ki vsako leto ubije na deset tisoče žensk po svetu.
Pakistanski premier Nawaz Sharif je po ogledu filma, prvič javno obljubil, da bo storil vse, da prekine to tradicijo. V tem času so že sprejeli pomembne zakone prepovedi ubojev iz časti in za zaščito žensk.
Dejstvo, da je na svetu okoli 140 milijonov žensk, ki so žrtve genitalnega obrezovanja, je grozljivo. Prav tako dejstvo, da so dekleta (oziroma njihove družine), ki ga ne sprejmejo, izključene iz skupnosti in veljajo za nespodobne in neprimerne za poroko. Zato so bile prepovedi od zgoraj brez učinka.
Mlada afriška ženska, Nice Nailantei Leng'ete, je našla boljšo pot. Pot, ki ne prepoveduje, pač pa spreminja miselnost od spodaj, ozavešča in predvsem nadomešča rituale obrezovanja z drugimi načini praznovanja spolne zrelosti.
Zaveda se, da mora k sodelovanju na mehak način pritegniti celotno skupnost, od staršev, do vaških poglavarjev in celo »vračev-zdravnikov«, ki so izvajali obrezovanje. Število skupnosti, ki so že sprejele »boljši način« hitro raste.
Nove tehnologije (predvsem pametni telefoni), ki se širijo z nezadržno hitrostjo, prinašajo informacije tudi v najbolj oddaljene kotičke zemlje in pomenijo za mnoge ženske, ki so bile še včeraj omejene na svojo vas, novo okno v svet. Ženskam sporočajo, da niso same, da se lahko povežejo in da se spremembe dogajajo.
Dober primer je gibanje Moja zakrita svoboda, ki združuje preko milijon žensk, ki so proti prisilnemu zakrivanju v islamu.
Pop zvezda, ki je sicer senzacija že nekaj let. Podira vse rekorde. In je predvsem precej drugačna kot njene kolegice, ki so na pop sceni kraljevale v preteklosti.
Je pravo, živo dekle, ki je frajerka, zato ker je to, kar je in ne zato, ker je napol gola in spolno provokativna.
Deluje kot pozitiven vzgled za mlada dekleta, kot nekdo s kom se lahko identificira povprečna najstnica, ki postaja to kar je in to sme biti. Tudi če je drugačna kot so trenutni lepotni ideali.
Čeprav delo še zdaleč ni končano, pa se je v zadnjih dvajsetih letih delež deklet, ki prejme osnovno izobraževanje, močno povečal.
Raziskave in izkušnje potrjujejo, da se med vsemi naložbami najbolj obrestuje ravno izobraževanje deklet. Prispeva k zmanjševanju revščine, spodbuja gospodarski razvoj, izboljšuje zdravstveno raven …
V vsaki krizi potegnejo krajši konec šibkejši. Zato se je v preteklem letu vzpostavilo gibanje, ki nudi pomoč prvenstveno begunskim ženskam, saj se njihovo trpljenje in nesvoboda pogosto nadaljujeta tudi po prihodu v zahodne dežele.
Za vse tiste, ki jih motijo nepregledne množice mladih moških migrantov, glas vesti pa jim vseeno govori, da je pomagati človeška ali celo krščanska dolžnost, je to morda odlična priložnost, da se pridružijo tovrstni iniciativi
Čeprav lahko seveda tudi zahodne ženske najdemo mnogo točk, kjer nismo ne enake ne enakopravne, imamo danes kljub temu mnogo razlogov za slavje.
Naše prednice so imele, v primerjavi z nami, neprimerljivo bolj trdo in bridko življenje.
Prababica povprečne sodobne Slovenke je bila rojena v številni družini in je že v otroških letih, ki jih je preživela v pomanjkanju, šla služit k tujim ljudem.
Če se je poročila, je imela kmalu povešeno maternico zaradi številnih porodov. Imela je ene čevlje in morda dve obleki. Njen vsakdan je bil izpolnjen z garanjem in vsak tretji otrok ji je umrl (na srečo to ni bil vaš dedek oz. babica), vendar zaradi trdih razmer ni imela ne časa ne čustev, da bi žalovala za njim. Bila je pokorna možu, ki je lahko delal z njo po svoji volji. Nasilje je bilo del vsakdana.
Še našim babicam v Pomurju so ženini na predporočni dan prepevali:
»To ti naprej povem,
bita boš sakši den,
sakši den, sakšo noč,
zajtra drgoč.«…
Glede na prehojeno pot imamo mnogo razlogov za optimizem. Ženska danes sama svobodno oblikuje svoje življenje, v izobrazbi dekleta že presegajo fante, država in družba pa ji zagotavljata zunanjo varnost in zaščito.
Tudi najbolj vnete zahodne feministke dandanes počasi polagajo kopja, saj je jasno, da spremembe, ki se še morajo zgoditi, niso več v le patriarhalni družbi, pač pa predvsem v ženski notranjosti.
Dobro pa je, da na tej poti nismo same, saj lahko hodimo skupaj. Pogosto celo skupaj z moškimi.
Moč filma
Med prejemniki letošnjega Oskarja je ameriško-pakistanski dokumentarni film A Girl in the River: The Price of Forgiveness, ki govori o ubojih iz časti v muslimanskem svetu.
Pripoveduje zgodbo o 18-letni Sabi, ki se poroči z moškim, ki ga ni izbrala njena družina. Oče in stric jo ustrelita v glavo, zavijeta v vrečo in vržeta v reko. Sicer preživi in okreva, a je deležna pritiskov naj umakne obtožbe proti morilcema in jima javno oprosti.
Filmska nagrada je pomembna, saj govori o tabu temi, ki vsako leto ubije na deset tisoče žensk po svetu.
Pakistanski premier Nawaz Sharif je po ogledu filma, prvič javno obljubil, da bo storil vse, da prekine to tradicijo. V tem času so že sprejeli pomembne zakone prepovedi ubojev iz časti in za zaščito žensk.
Boljša pot
Dejstvo, da je na svetu okoli 140 milijonov žensk, ki so žrtve genitalnega obrezovanja, je grozljivo. Prav tako dejstvo, da so dekleta (oziroma njihove družine), ki ga ne sprejmejo, izključene iz skupnosti in veljajo za nespodobne in neprimerne za poroko. Zato so bile prepovedi od zgoraj brez učinka.
Mlada afriška ženska, Nice Nailantei Leng'ete, je našla boljšo pot. Pot, ki ne prepoveduje, pač pa spreminja miselnost od spodaj, ozavešča in predvsem nadomešča rituale obrezovanja z drugimi načini praznovanja spolne zrelosti.
Zaveda se, da mora k sodelovanju na mehak način pritegniti celotno skupnost, od staršev, do vaških poglavarjev in celo »vračev-zdravnikov«, ki so izvajali obrezovanje. Število skupnosti, ki so že sprejele »boljši način« hitro raste.
Nove tehnologije in zakrita svoboda
Nove tehnologije (predvsem pametni telefoni), ki se širijo z nezadržno hitrostjo, prinašajo informacije tudi v najbolj oddaljene kotičke zemlje in pomenijo za mnoge ženske, ki so bile še včeraj omejene na svojo vas, novo okno v svet. Ženskam sporočajo, da niso same, da se lahko povežejo in da se spremembe dogajajo.
Dober primer je gibanje Moja zakrita svoboda, ki združuje preko milijon žensk, ki so proti prisilnemu zakrivanju v islamu.
Adele: ženska, to sem jaz
Pop zvezda, ki je sicer senzacija že nekaj let. Podira vse rekorde. In je predvsem precej drugačna kot njene kolegice, ki so na pop sceni kraljevale v preteklosti.
Je pravo, živo dekle, ki je frajerka, zato ker je to, kar je in ne zato, ker je napol gola in spolno provokativna.
Deluje kot pozitiven vzgled za mlada dekleta, kot nekdo s kom se lahko identificira povprečna najstnica, ki postaja to kar je in to sme biti. Tudi če je drugačna kot so trenutni lepotni ideali.
Pamet je boljša kot žamet
Čeprav delo še zdaleč ni končano, pa se je v zadnjih dvajsetih letih delež deklet, ki prejme osnovno izobraževanje, močno povečal.
Raziskave in izkušnje potrjujejo, da se med vsemi naložbami najbolj obrestuje ravno izobraževanje deklet. Prispeva k zmanjševanju revščine, spodbuja gospodarski razvoj, izboljšuje zdravstveno raven …
Migrantska kriza in ženske
V vsaki krizi potegnejo krajši konec šibkejši. Zato se je v preteklem letu vzpostavilo gibanje, ki nudi pomoč prvenstveno begunskim ženskam, saj se njihovo trpljenje in nesvoboda pogosto nadaljujeta tudi po prihodu v zahodne dežele.
Za vse tiste, ki jih motijo nepregledne množice mladih moških migrantov, glas vesti pa jim vseeno govori, da je pomagati človeška ali celo krščanska dolžnost, je to morda odlična priložnost, da se pridružijo tovrstni iniciativi
Praznik zahodne civilizacije
Čeprav lahko seveda tudi zahodne ženske najdemo mnogo točk, kjer nismo ne enake ne enakopravne, imamo danes kljub temu mnogo razlogov za slavje.
Naše prednice so imele, v primerjavi z nami, neprimerljivo bolj trdo in bridko življenje.
Prababica povprečne sodobne Slovenke je bila rojena v številni družini in je že v otroških letih, ki jih je preživela v pomanjkanju, šla služit k tujim ljudem.
Če se je poročila, je imela kmalu povešeno maternico zaradi številnih porodov. Imela je ene čevlje in morda dve obleki. Njen vsakdan je bil izpolnjen z garanjem in vsak tretji otrok ji je umrl (na srečo to ni bil vaš dedek oz. babica), vendar zaradi trdih razmer ni imela ne časa ne čustev, da bi žalovala za njim. Bila je pokorna možu, ki je lahko delal z njo po svoji volji. Nasilje je bilo del vsakdana.
Še našim babicam v Pomurju so ženini na predporočni dan prepevali:
»To ti naprej povem,
bita boš sakši den,
sakši den, sakšo noč,
zajtra drgoč.«…
Več o tem lahko preberemo v knjigah Alenke Puhar in Milene Miklavčič.
Glede na prehojeno pot imamo mnogo razlogov za optimizem. Ženska danes sama svobodno oblikuje svoje življenje, v izobrazbi dekleta že presegajo fante, država in družba pa ji zagotavljata zunanjo varnost in zaščito.
Tudi najbolj vnete zahodne feministke dandanes počasi polagajo kopja, saj je jasno, da spremembe, ki se še morajo zgoditi, niso več v le patriarhalni družbi, pač pa predvsem v ženski notranjosti.
Dobro pa je, da na tej poti nismo same, saj lahko hodimo skupaj. Pogosto celo skupaj z moškimi.
Zadnje objave
Slovenija naj bi zaradi korupcije izgubljala 10 milijonov evrov na dan
15. 9. 2026 ob 19:03
Stoletja zgodovine za zaprtimi vrati: grad Pišece je končno dostopen javnosti
15. 9. 2026 ob 17:56
Mateju Toninu odvzeta imuniteta, postopek se lahko nadaljuje
15. 9. 2026 ob 14:43
Janša: Golobovi so preimenovali praznik, a resnice ne bodo mogli spremeniti
15. 9. 2026 ob 13:40
Začarani krog motivacije in prekinitev
15. 9. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Hrup vetrnih elektrarn (1. del)
15. 9. 2026 ob 6:00
Spremembe narave in skrajni dogodki
14. 9. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
17
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.