Naslednja sinoda ne o celibatu, ampak o mladih, njihovi veri ter problemih. So jim znani?

Naslednja sinoda, ki bo potekala oktobra 2018 v Vatikanu, bo na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. To odločitev je papež Frančišek sprejel po posvetu s škofovskimi konferencami, vzhodnimi katoliškimi Cerkvami in Zvezo redovnih predstojnikov.

Pomembno vlogo pri odločitvi naj bi imel 14. redni svet škofovske sinode, v katerem naj bi bila preglasovana tema poročanja duhovnikov, oziroma celibata.

Mladi so izbrani prav zato, ker hoče Cerkev zanje izraziti pastoralno skrb zanje,  v kontinuiteti s tistim, kar je prišlo v ospredje med zadnjima sinodalnima zasedanjema o sinodi.

A vprašanje je, če se bodo cerkveni dostojanstveniki zares lotili pravih problemov mladih.

Nekatere od teh smo na Domovini že obravnavali in nanje v tem zapisu ponovno spominjamo.

Namen sinode 2018 je spremljati mlade na njihovi življenjski poti proti zrelosti, da bi s pomočjo procesa razločevanja lahko odkrili svoj življenjski načrt in ga z veseljem uresničili. Ob tem je želja, da bi se odprli za srečanje z Bogom in z ljudmi ter aktivno sodelovali pri graditvi Cerkve in družbe.

Mladi so bili za papeža Frančiška že od samega začetka njegovega pontifikata pomembna tema. Večina njegovih potovanj v tujino je vključevala srečanje z mladimi, ki se je ponavadi končala v zanimivi interakciji med papežem in mladimi. Papež je tako hitro ugotovil, da so dolgi govori mladim nezanimivi in je raje šel mednje, ter "vzel papir in pisalo" ter poslušal kar imajo za povedati.

Na svetovnem dnevu mladih v Krakovu je papež mladim povedal naj plavajo proti toku, naj bodo aktivni, se dvignejo s kavča in podajo na nezačrtane poti spreminjanja sveta.

Kakšni so problemi mladih?

O čem bi morali na sinodi o mladih govoriti? To temo smo na Domovini obravnavali že nekajkrat in izpostavili prave probleme, s katerimi se mladi pri verovanju in aktivni vlogi v Cerkvi soočajo.

V članku "Zakaj mladi vse bolj izgubljajo vero?" smo predstavili raziskavo zakaj mladi po 13 letu odhajajo iz cerkev in kaj pri tem lahko storijo starši.

Kaj lahko "Cerkev ponudi mladim, da bi bili bolje sprejeti" je v komentarju opisala poletna gostujoča avtorica Manica Marolt. Izpstavila je stalnost, sprejetost, samouresničenost in enakovrednost. Ob vsem tem je potrebno da Cerkev z mladimi gradi skupnost, je še dodala.

Najbolje mladinsko problematiko v Sloveniji najbrž pozna duhovnik za mlade Tone Česen. On je v intervjuju za Domovino med drugim dejal, da “mladi potrebujejo možnost za iskren pogovor, včasih je dovolj že samo poslušanje, kadar je mlad človek v stiski morda tudi svetovanje; potem imeti izkušnjo zakramentov v manjši skupini , kjer se gradi osebni odnos pa potrebo po preseganju ustaljenih (tradicionalnih) vzorcev življenja in izklopu od vsakdanjega življenja ter seveda še pogovor o življenjskih vprašanjih.


Zaznati je torej upad osebne vere, pripadnosti skupnosti ter posledično prejemanje zakramentov. Cerkev kot skupnost morda ne pritegne več dovolj oz. ne izpolni svojega osnovnega evangelizacijskega poslanstva.


Izpostavil je tudi to, da v Cerkvi pogosto ni prostora za mlade. "Problem nastane, ker zanje ni razvite nobene infrastrukture; ne prostorske, ne personalne, niti ne finančne. V mlade je treba tudi investirati. Sliši se grozno, a mlade dostikrat pošiljamo stran od Cerkve. Če hočemo tukaj narediti premik, bomo morali povsem spremeniti našo logiko razmišljanja in dati mladim veliko bolj odprte prostore kot jih imamo sedaj."