Namesto splava v posvojitev: rešimo dva problema na en mah

21-letna Millie Lopus je bila noseča in prestrašena. V splav jo je silil njen bivši fant s fakultete, ki je oče otroka.

Toda, ko se je v bližnji kliniki Načrtovanega starševstva (Planned Parenthood) ustavila na sestanku za splav, tega kljub pritiskom ni želela opraviti isti dan. Otroka je donosila in ga dala v posvojitev. Hči ima danes že tri svoje otroke.

Slovenija je danes med najbolj starajočimi se družbami v EU in na svetu, razmerje med pari, ki čakajo v vrsti za posvojitev in otroki, ki potrebujejo starše pa je več kot 10:1.

Zakaj država namesto splava ne bi raje spodbujala žensk, da otroka donosijo in ga dajo v posvojitev? S tem bi na en mah rešili dva pereča družbena problema.

Spodbujati kulturo gostoljubnosti

"Namesto tega sem se odločila, da grem skozi nosečnost," je dejala mama, ki je otroka dala v posvojitev. "Večno bom hvaležna, da mi je bila prihranjena izkušnja splava," je dejala na forumu Posvojeno življenje, ki je potekal 15. maja in ga je gostil Katoliški informacijski center v Washingtonu. Razprava je potekala v smeri, kako ustvariti "radikalno kulturo gostoljubnosti" za tiste, ki se soočajo s krizo nosečnosti.

Njena zgodba odraža še številne druge pripovedi mladih mater, ki so se znašle pod pritiskom, da raje splavijo kot da bi donosile in svojega otroka dale v posvojitev.

Danes se namreč matere v veliko večji meri odločajo za splav kot za donositev otroka, ki bi ga lahko dale v posvojitev.

Milijon splavljenih, 18.329 posvojenih

Leta 2014 je bilo v ZDA skoraj 1 milijon splavov, poroča Inštitut Guttmacher. Obenem pa je bilo po podatkih Nacionalnega sveta za posvojitve v posvojitev danih le 18.329 dojenčkov.

"Sprejetje otroka je kot prava rešitev pogosto prezrta," je dejala Elizabeth Kirk, pisateljica in raziskovalka, ki je bila tudi govornica na forumu.

Kirkova za to vidi več razlogov. Ženske so v študijah povedale, da "sprejem otroka zanje ni realna možnost" saj da bi čutile več krivde, če bi svoje otroke zapustile neznani prihodnosti kot ob zaključku nosečnosti.

Poleg tega se soočajo še s pritiskom bližnjih ali svetovalcev na klinikah. Obstajajo tudi primeri, ko so zaposleni v Načrtovanem starševstvu ženskam dejali, da je "sprejem otroka bolj škodljiv od splava," je povedala Kirkova. Tudi ob pomislekih materi svetujejo splav.

Splav ni edina možnost

A tudi če je ženska resnično nesposobna vzgajati otroka, splav ni nujno edina možna prava izbira, je dejala Kirkova.

Millie Lopus se je vrnila v staro življenje. Končala je teniško sezono, otroka, zdravo deklico, je donosila, rodila in dala v posvojitev katoliški družini. Potem se je vrnila v šolo, igrala celotno teniško sezono.

Njena hči, ki je sedaj stara 24 let, je igralka in pevka, sama pa ima še tri svoje otroke. Sedaj vodi center za pomoč ženskam v času nosečnosti v Baltimoru.

Na posvojitev čaka množica staršev, ki bi z veseljem sprejeli otroka in ga ljubili, še posebej, če sami otrok niso sposobni imeti.

Poleg tega v ZDA tudi na rejniško družino čaka skoraj 112.000 otrok, pravijo pro-life organizacije, ki si prizadevajo spodbuditi kulturo sprejemanja otrok.

Posvojitve in splavi v Sloveniji

V Sloveniji je bilo lansko leto posvojenih 47 otrok, 35 slovenskih in 12 iz tujine. Pred sprejetim Družinskim zakonikom je posvojitve v Sloveniji urejal zakon iz leta 1976.

Na posvojitev čaka več kot 500 parov, otrok, ki čakajo na posvojitev pa je letno le nekaj deset. Čakalne dobe za pare so različne, a v povprečju zelo dolge, zato se mnogi odločajo za posvojitev iz tujine. Iz tujine v Slovenijo je največ posvojitev iz Rusije, sledijo Ukrajina, Gana in Gvaineja Bissau. Postopki posvojitve starše stanejo tudi do več dest tisoč evrov.



Število splavov v Sloveniji sicer vsako leto pada. Trenutno se številka giblje okrog 3000. Velik problem Slovenije pa je tudi neplodnost. Glede na statistiko je pri nas neploden vsak šesti par.

Parom, ki imajo težave zaradi neplodnosti – o tej govorimo, če ženska ne zanosi po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov – država ponuja možnost šestih brezplačnih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa po štirje. Glavni razlog za težave je, da se ženske za nosečnost odločajo prepozno.

Na posvojitev otroka v Sloveniji čaka 522 parov, 21 se jih je v letošnjem letu v vrsto postavilo na novo. Lani je bilo iz tujine posvojenih samo 14 otrok, postopki so izjemno dragi in dolgotrajni.

Za otroke, ki so bili ponujeni Sloveniji v posvojitev pa se kandidati niso našli. Zakaj?